Vsak vrtičkar, ki razpolaga z rastlinjakom, dobro ve, da pridelava v njem ni omejena samo na pomladne setve in poletne plodove. Jesenski dnevi prinašajo priložnost za novo sajenje, saj zaščiten prostor omogoča stabilnejše pogoje tudi takrat, ko se zunaj temperatura hitro spreminja. Čeprav se večina poletnih rastlin že poslavlja, je v rastlinjaku prostor, ki ga je smiselno zapolniti z zelenjavo, ki dobro uspeva v hladnejšem delu leta.
Rastlinjak je podaljšek vrta
Rastlinjak postane zanesljiv vir svežine na krožniku, ko na vrtu že primanjkuje svežih pridelkov. To je tudi način, da se podaljša sezona in zagotovi raznolikost na mizi. V tem obdobju se s premišljenimi odločitvami lahko doseže obilje vitaminov in mineralov tudi v zimskih mesecih.
Jesenska setev v rastlinjaku
Jeseni sejemo drugačne vrste kot spomladi. Prednost imajo sorte, ki prenesejo krajše dni, manj svetlobe in hladnejše noči. Pomembno je, da so rastline posejane pravočasno, da pred zimo oblikujejo dovolj močan koreninski sistem.
Listnata zelenjava
Solate, motovilec in špinača so stalnice jesenske setve. V rastlinjaku imajo zagotovljeno zaščito pred zmrzaljo in hitreje razvijejo mlade liste, ki jih je mogoče trgati več tednov zapored. Poleg tega so prav listnate vrtnine tiste, ki zagotavljajo svežino, ko zunaj prevladuje kislo zelje ali vložena zelenjava.
Korenovke
Redkvica in korenje krajših sort se lahko sejeta še v teh dneh. Rastlinjak jima omogoča podaljšano rast, pridelek pa je običajno bolj nežen in sladek. Zlasti redkvica hitro dozori in popestri jedilnik, ko se druge vrtnine šele pripravljajo na rast.
Kapusnice
Ohrovt in azijske vrste zelja dobro prenašajo hlad, zato so primerne za jesensko sajenje v zaščitenem prostoru. Izbirajo se sorte, ki imajo kratek čas rasti, saj je dan vedno krajši in razvoj počasnejši.
Priprava tal in gredic
Rastlinjak zahteva skrbno pripravo, če želimo, da bodo rastline uspevale tudi pozno v letu. Poletne rastline pogosto pustijo za sabo izčrpana tla, zato je treba dodati kompost ali dobro uležan gnoj.
Prezračevanje in vlaga
V jesenskem obdobju se pojavlja težava s kondenzom, ki lahko vodi v bolezni. Redno prezračevanje in uravnavanje vlage v tleh sta zato ključnega pomena. Zalivanje mora biti prilagojeno krajšim dnem in manjši potrebi rastlin po vodi.
Kolobarjenje
Tudi v rastlinjaku je pomembno upoštevati kolobarjenje. Solate ne sadimo vedno na isto mesto, saj s tem zmanjšamo tveganje za bolezni in izčrpavanje tal. Raznolikost prispeva k zdravemu pridelku in dolgotrajni plodnosti zemlje.
Rastline za zimsko obiranje
Jesenska setev v rastlinjaku ni namenjena le pridelku pred mrazom. Številne rastline prenesejo zimo in jih obiramo šele v zgodnji pomladi.
Motovilec
Motovilec je klasična zimska zelenjava. Dobro prenaša nizke temperature, v rastlinjaku pa še dodatno pridobi na odpornosti. S sejanjem v različnih terminih si zagotovimo neprekinjen pridelek.
Česen in čebula
Manjši čebulček in stroke česna lahko posadimo v rastlinjak za zgodnejši pridelek. Takšna sajenja niso namenjena dolgotrajnemu shranjevanju, temveč sveži uporabi, ki pride prav že zgodaj spomladi.
Špinača
Špinača je zanesljiva izbira, saj tudi pri nižjih temperaturah tvori liste. V rastlinjaku je dodatno zaščitena pred vetrom in zmrzaljo.
Dodatne možnosti za vrtičkarje
V rastlinjak lahko poleg klasične zelenjave posejemo tudi zelišča, ki prenesejo nižje temperature. Peteršilj in koriander sta med najbolj priljubljenimi, saj zdržita do pozne jeseni in sta v zaščitenem prostoru na voljo skoraj vse leto.
Hitra setev za sprotno uporabo
Redkvica, rukola in različne azijske solate zrastejo hitro. Če jih sejemo zdaj, bomo čez nekaj tednov že pobirali prve liste. S tem rastlinjak postane vsakodnevni vir svežine.
Mešani posevki
Pogosto se vrtičkarji odločijo za kombinacije različnih rastlin. To omogoča boljšo izrabo prostora, hkrati pa zmanjšuje možnost širjenja bolezni. Na primer, solato lahko sejemo ob robu gredic, medtem ko v sredini rastejo korenovke.
Pomen osvetlitve
Dnevi so jeseni vse krajši. Rastlinjak sicer omogoča toplejše okolje, vendar pomanjkanje svetlobe upočasni rast. Nekateri pridelovalci se odločijo za dodatno osvetlitev, a v večini ljubiteljskih rastlinjakov zadošča izbira pravih sort in pravočasna setev.
Izbor sort
Pri izbiri sort je treba paziti na tiste, ki so namenjene jesenskemu sajenju. Katalogi semen jasno označujejo, katere rastline uspevajo ob krajšem dnevu in hladnejših razmerah.
Prilagoditev gostote
Zaradi počasnejše rasti je priporočljivo sejati nekoliko gosteje, saj rastline potrebujejo več časa, da se razvijejo. Gostejši posevek hkrati zmanjšuje izhlapevanje vlage.
Rastlinjak, naložba v samooskrbo
V zadnjih letih se je zanimanje za rastlinjake povečalo. Vse več gospodinjstev si želi lastne zelenjave skozi daljše obdobje. Jesensko sajenje je eden od načinov, da se investicija v rastlinjak povrne še hitreje.
Zmanjšanje stroškov
S svežo zelenjavo neposredno iz rastlinjaka se zmanjšajo stroški gospodinjstva, saj ni potrebe po nakupih v trgovini v zimskem času. Poleg tega je domač pridelek brez dodatnih pesticidov in bolj svež.
Večja raznolikost v jedilniku
V obdobju, ko prevladujejo shranjene vrtnine, prinašajo mladi listi in korenovke raznolikost. Prav to je razlog, da se številni odločajo za jesensko setev, saj z njo ohranijo stik s svežo hrano.
Rastlinjak skozi zimo
Čeprav mnogi rastlinjak zaprejo ob koncu jeseni, ga je smiselno vzdrževati tudi pozimi. Tudi takrat lahko pridelek počasi raste, hkrati pa se pripravljajo pogoji za zgodnjo spomladansko setev.
Vzdrževanje konstrukcije
Pozimi je treba spremljati obremenitve snega in morebitne poškodbe folije ali stekla. Redni pregledi preprečijo večje škode in omogočajo nemoteno obratovanje v naslednji sezoni.
Priprava na pomlad
Jesensko sajenje pogosto prehaja v spomladansko. Rastline, posejane zdaj, bodo prve, ki jih bomo pobirali v novem letu. S tem se povezujejo letni časi, rastlinjak pa postane resnično celoletni vir hrane.
Svežina, ki jo ponuja zaščiten prostor
Sodobni rastlinjaki niso več rezervirani samo za profesionalne pridelovalce. Postali so dostopni tudi manjšim vrtičkarjem, ki cenijo svežino domače zelenjave. Jesenska setev v rastlinjaku ni zgolj nadomestilo za poletno sezono, temveč dodatek, ki prinaša nove navade in nove jedi.
Sveži listi motovilca, zgodnja čebula in hrustljava redkvica dajejo občutek, da zima ni le čas shranjene hrane. Tisti, ki imajo prostor v rastlinjaku, ga lahko izkoristijo v svojo korist in poskrbijo, da bo domača kuhinja bogata tudi v mesecih, ko zunaj prevladuje mraz.
