Kaj je treba oktobra še postoriti na vrtu? Pet opravil je najpomembnejših

Oktober je čas, ko je treba na vrtu pobrati zadnje občutljive pridelke, pripraviti prazne gredice na zimo in poskrbeti za odpadlo listje. Hkrati lahko še vedno posadimo nekatere vrtnine, česen, sadno drevje in grmovnice. Z nekaj pravočasnimi opravili si bomo prihranili precej dela prihodnjo pomlad.

Največ pozornosti je treba nameniti temperaturam. Prva slana lahko poškoduje paradižnik, papriko in druge toploljubne rastline, medtem ko zelje, ohrovt, por in nekatere korenovke brez težav prenesejo nekoliko hladnejše vreme. Vseh pridelkov zato ni treba pobrati naenkrat.

1. Pobiranje zelenjave pred prvo slano

Sredi oktobra so lahko noči že precej hladne, predvsem v kotlinah in na območjih, kjer se hladen zrak zadržuje ob tleh. Prva slana se lahko pojavi tudi takrat, ko dnevne temperature še presegajo 15 stopinj Celzija.

Najprej je smiselno pobrati paradižnik, papriko, jajčevce, bučke in druge toploljubne vrtnine. Te so na nizke temperature občutljivejše od kapusnic in številnih korenovk.

Zeleni paradižniki, ki so že dosegli primerno velikost, lahko dozorijo tudi v notranjih prostorih. Položimo jih na suho mesto pri sobni temperaturi in jih redno pregledujemo.

Nekoliko drugače velja za korenje, rdečo peso, por in zelje. Korenje lahko ob ustreznih razmerah ostane v zemlji tudi dlje, še posebej če ga zaščitimo s plastjo zastirke. Rdečo peso je priporočljivo pobrati pred močnejšimi zmrzalmi, saj lahko koreni ob zmrzovanju utrpijo poškodbe.

Posebno pozornost namenimo bučam za ozimnico. Zrele plodove poberemo pred prvo slano, pri tem pa pustimo nekaj centimetrov peclja. Za shranjevanje izberemo samo zdrave in nepoškodovane buče.

2. Odpadlega listja ne odstranjujte povsod

Jesensko listje ni zgolj odpadek, ki ga je treba odstraniti z vrta. Uporabimo ga lahko za kompostiranje, zastiranje gredic in zaščito tal pred zimskimi vremenskimi vplivi.

Na zelenjavnih gredah lahko pustimo tanjšo plast zdravega listja, ki pomaga zmanjševati izsuševanje zemlje in blaži temperaturna nihanja. Deževniki in drugi talni organizmi bodo organsko snov postopoma razgrajevali.

Listje lahko dodamo tudi kompostu. Če ga imamo veliko, ga je koristno pomešati s pokošeno travo, ostanki zelenjave in drugimi materiali. Suho listje vsebuje veliko ogljika, zato se samo po sebi razgrajuje počasneje.

Vendar listja ni priporočljivo pustiti povsod.

Na trati lahko debela, mokra plast preprečuje dostop svetlobe in zraka do travnih bilk. Če ostane na površini dlje časa, se lahko pojavijo poškodbe trave in gole zaplate.

Prav tako je smiselno odstraniti močno okuženo listje, predvsem kadar bi z njegovim puščanjem na vrtu omogočili prezimovanje povzročiteljev bolezni. Takšnega materiala ne dodajamo na običajen domači kompost, če ne moremo zagotoviti ustreznega kompostiranja.

3. Prazne gredice pripravite na zimo

Ko poberemo zadnjo zelenjavo, zemlje ni treba prekopati in pustiti povsem gole do pomladi. V številnih primerih je celo bolje, da jo čez zimo zaščitimo.

Prazne gredice najprej očistimo večjih plevelov in odstranimo ostanke obolelih rastlin. Zdrave rastlinske ostanke lahko uporabimo za kompost.

Nato lahko po površini razporedimo plast zrelega komposta, slame ali zdrobljenega listja. Organska zastirka pomaga zmanjšati izpiranje hranil, omejuje rast plevelov in varuje strukturo tal pred močnim dežjem.

Na težkih, ilovnatih tleh se izogibamo obdelovanju, kadar je zemlja zelo mokra. Takrat se namreč hitro zbije, kar lahko spomladi oteži pripravo gredic.

Če smo na vrtu že posejali rastline za zeleno gnojenje, jih lahko pustimo rasti oziroma prezimiti, odvisno od vrste. Njihove korenine pomagajo ohranjati strukturo zemlje, rastlinska masa pa pozneje prispeva organsko snov.

Tistim, ki imajo visoke grede, se oktobra ponuja še ena možnost. Če se je vsebina čez sezono posedla, lahko dodajo zrel kompost in površino zaščitijo z zastirko.

4. Oktober je še primeren za sajenje

Čeprav se glavna vrtnarska sezona izteka, je oktobra še mogoče marsikaj posaditi.

Med najbolj značilna jesenska opravila spada sajenje česna. Jesenske sorte običajno sadimo od oktobra do novembra, odvisno od vremena in razmer na vrtu. Stroki potrebujejo dovolj časa za razvoj korenin pred zimo, pretirano zgodnje sajenje v zelo topla tla pa lahko spodbudi močno rast nadzemnih delov.

Česen najbolje uspeva v rahlih, dobro odcednih tleh. Sadimo ga s konico navzgor, običajno približno pet centimetrov globoko, pri čemer globino prilagodimo velikosti strokov in vrsti tal.

V prvi polovici oktobra lahko ob ugodnih temperaturah ponekod še sejemo motovilec, zimsko špinačo in določene vrste azijskih listnatih vrtnin. V drugi polovici meseca je rast zaradi krajšega dneva in hladnejših tal že precej počasnejša, zato je uspeh odvisen predvsem od vremena in lege vrta.

Za podaljšanje sezone nam lahko pomaga tudi vrtni tunel ali koprena, ki rastline varuje pred vetrom in blažjimi ohladitvami.

5. Jesen je primeren čas za sajenje sadnega drevja

Oktober je lahko primeren tudi za sajenje jablan, hrušk, sliv in številnih drugih sadnih vrst, predvsem če kupimo sadike v loncih.

Sadno drevje z golimi koreninami praviloma sadimo po odpadanju listja, ko rastline preidejo v mirovanje. Zato je za takšne sadike pogosto primernejši konec oktobra ali november, odvisno od poteka jeseni.

Prednost jesenskega sajenja je v tem, da imajo korenine v še razmeroma toplih in vlažnih tleh možnost začetnega razvoja. Spomladi lahko rastlina zato hitreje začne rasti.

Pri sajenju je pomembno, da izberemo ustrezno lego in upoštevamo končno velikost drevesa. Sadilna jama naj bo dovolj široka, da lahko korenine enakomerno razporedimo. Cepljeno mesto mora ostati nad površino zemlje.

Po sajenju drevo temeljito zalijemo, tudi če je vreme hladno. Okoli sadike lahko dodamo zastirko, vendar je ne nasujemo neposredno ob deblo.

Jeseni lahko sadimo tudi ribez, kosmulje, maline in številne okrasne grmovnice, če tla niso razmočena ali zamrznjena.

Kaj pa zalivanje in košnja trave?

Med opravili, na katera oktobra pogosto pozabimo, sta tudi zalivanje in zadnja košnja trate.

Če je jesen suha, je treba občasno zaliti predvsem na novo posajeno sadno drevje, grmovnice in zimzelene rastline. Te izgubljajo vodo tudi zunaj glavne rastne sezone.

Travo kosimo, dokler še raste, vendar je pri zadnjih košnjah ne režemo prenizko. Za večino domačih trat je primerna višina približno štiri do pet centimetrov, odvisno od vrste trave in razmer.

Na zelenjavnem vrtu pa lahko do konca meseca že pripravimo prostor za prihodnje leto. Če načrtujemo sajenje česna, graha, fižola ali drugih vrtnin, je koristno preveriti, kaj je na posamezni gredi raslo letos. S kolobarjenjem zmanjšujemo možnost kopičenja nekaterih bolezni in škodljivcev v tleh.

Predvsem pa se splača spremljati nočne temperature. Če vremenska napoved kaže možnost slane, občutljive pridelke poberemo pravočasno, manjše rastline, ki še rastejo, pa lahko začasno zaščitimo z vrtno kopreno. Ta lahko pomaga ob blažji slani, pred močnejšo zmrzaljo pa ne zagotavlja popolne zaščite.