Pri česnu se največ napak zgodi tik pred pobiranjem. Glavice so že lepo razvite, vrtičkar pa še čaka, ker je zgornji del rastline zelen. Ali pa naredi obratno napako: prehitro ga izpuli, ker se mu zdi, da se listi sušijo. Pravi znak zrelosti je pravzaprav v razmerju med suhimi in zelenimi listi.
Če ima česen spodaj približno štiri do pet suhih listov, zgoraj pa še tri do štiri zelene liste, je običajno v dobri fazi za pobiranje. To pomeni, da je rastlina zaključila glavni del rasti, glavica pa se je že oblikovala. Zgornji zeleni del pa še ni povsem odmrl, zato se česen lažje suši in bolje ohrani.
Listi povedo več kot koledar
Česna ne pobiramo samo po datumu. Vreme, sorta, čas sajenja, zemlja in količina vlage lahko zorenje precej premaknejo. Zato je pogled na liste bolj zanesljiv kot spomin na to, kdaj smo ga sadili.
Spodnji listi se pri zrelem česnu začnejo sušiti prvi. To ni nujno znak bolezni, ampak naraven proces dozorevanja. Vsak list je povezan tudi z ovojnico okoli glavice. Če pobiramo prepozno in se posuši preveč listov, se lahko zunanje ovojnice razrahljajo, glavica pa se začne odpirati.
Tak česen je še vedno uporaben, vendar se slabše skladišči. Hitreje izgublja čvrstost, lažje ga načne vlaga, stroki pa se lahko začnejo ločevati.
Kdaj še počakati?
Če je večina listov še zelenih, česen najverjetneje še ni pripravljen. Glavice bodo manjše, ovojnice pa manj razvite. Tak česen lahko porabite sproti, za dolgo shranjevanje pa ni najboljši.
Če je skoraj vsa rastlina že suha in poležana, ste pobiranje verjetno malo zamudili. V tem primeru ga vseeno poberite čim prej, posebej če je napovedan dež.
Česen pobirajte z vilami, ne z vlečenjem za steblo
Najslabši način pobiranja je, da česen primemo za steblo in ga na silo potegnemo iz zemlje. V rahli zemlji to včasih uspe, v zbiti ali suhi zemlji pa se steblo hitro odtrga. Poškodovana glavica se slabše suši in ni najboljša za shranjevanje.
Bolj varno je uporabiti vile. Zapičite jih nekoliko stran od rastline, da ne poškodujete glavice, nato zemljo rahlo privzdignite. Česen primite pri spodnjem delu stebla in ga nežno izvlecite. Če se zemlja drži korenin, je ne spirajte z vodo. Bolje je, da se posuši in jo pozneje narahlo odstranite.
Pri pobiranju si vzemite čas. Poškodbe se pri česnu ne poznajo vedno takoj, pokažejo pa se kasneje v shrambi.
Po pobiranju ga lahko pustite na gredi, vendar ne predolgo
Če je vreme suho, lahko česen po pobiranju pustite kar na gredici, da se nekoliko osuši. Dva do tri dni je pogosto dovolj, da se zemlja posuši in se zunanja plast začne utrjevati.
Vendar česen ne sme dolgo ležati na močni sončni pripeki. Predolgo izpostavljanje soncu lahko poškoduje glavice, posebej v vročih julijskih dneh. Če je napovedan dež, rosa ali zelo močno sonce, ga raje prestavite pod streho, v zračen nadstrešek, lopo ali senčno mesto.
Najbolje se suši v eni plasti, z listi vred. Stebel ne režite takoj. Rastlina se med sušenjem še umiri, ovojnice se utrdijo, glavice pa postanejo primernejše za shranjevanje.
Dober česen se začne pri pravem trenutku
Pri česnu je odločilen pravi čas. Spodaj suhi štirje do pet listov in zgoraj še nekaj zelenih so znak, da je treba gredo resno pregledati. Nato pride na vrsto previdno pobiranje z vilami in kratko sušenje, najprej na gredi, če vreme dopušča, potem pa v senci in na zraku.
Česen ni zahteven, a ne mara grobosti. Ne trgajte ga, ne spirajte ga in ga ne pozabite na žgočem soncu. Tako bo pridelek lepši, glavice bolj čvrste, shramba pa precej bolj zanesljiva.
