Ose se ob hiši, na terasi ali ob zunanji mizi najhitreje pojavijo takrat, ko imamo občutek, da je dan ravno pravšnji za miren obrok na prostem. Privabijo jih vonj po sadju, sladkih pijačah, mesu, ostankih hrane in zrelem grozdju. Past za ose je lahko koristna pomoč, vendar mora biti pravilno pripravljena. Napačna tekočina lahko privabi premalo os, preveč čebel ali pa začne v vročini smrdeti. Najpomembnejše pravilo je preprosto: v past ne nalivamo samo sladke vode, če so v bližini čebele. Boljša je mešanica, ki ose privabi, čebel pa praviloma manj zanima.
Najbolj uporabna vaba je mešanica sladkega in kislega
Za domačo past se pogosto uporablja mešanica vode, sladkorja, malo kisa in nekaj kapljic soka ali piva. Sladkor in sadni vonj privabita ose, kis pa zmanjša možnost, da bi se v past množično lovile čebele. Čebele bolj privlačijo čisti sladki viri, zato je dodatek kisa pomemben, če imate v bližini cvetje, sadovnjak ali čebelnjak.
Preprosta mešanica za past je kozarec vode, dve do tri žlice sladkorja, nekaj žlic jabolčnega kisa in malo sadnega soka. Dobro deluje tudi malo piva, ker fermentiran vonj ose pogosto zelo hitro zaznajo. Past mora imeti dovolj tekočine, da se žuželke ne morejo preprosto rešiti, vendar je ni treba napolniti do vrha.
Zakaj kis pomaga?
Kis ne deluje kot čarobna zaščita za čebele, a spremeni vonj vabe. Ose imajo rade fermentirane vonjave, ostanke sadja in sladko kisle mešanice. Čebele se takšnim vabam pogosto izognejo, posebno če v okolici najdejo bolj naravne vire hrane. Zato je kis skoraj obvezen dodatek pri pasti, ki jo postavite na vrt ali teraso.
Poleti lahko deluje tudi beljakovinska vaba
Ose se ne prehranjujejo vedno enako. Zgodaj poleti in v obdobju, ko hranijo ličinke, jih zelo privlačijo beljakovine. Takrat jih lahko bolj kot sok zanima kos ribe, košček mesa ali ostanek tune. To je razlog, da se ose pogosto pojavijo pri pikniku, žaru ali krožniku s pršutom.
Beljakovinska vaba je uporabna predvsem stran od mize, nikoli tik ob prostoru, kjer sedite. Majhen košček mesa ali ribe v pasti lahko privabi ose, vendar ima slabost: v vročini se hitro pokvari in začne zaudarjati. Takšno past je treba pogosteje prazniti in menjati. Za domačo teraso je zato navadno bolj praktična sladko kisla tekočina.
Past naj ne bo preblizu ljudi
Velika napaka je, da past postavimo na sredino mize ali tik ob stole. S tem ose najprej privabimo tja, kjer jih nočemo imeti. Past naj stoji nekaj metrov stran od prostora, kjer jeste, najbolje na robu vrta, ob ograji ali na mestu, kjer ose že letajo. Cilj ni, da ose pripeljemo k ljudem, ampak da jih preusmerimo stran od hrane.
Kaj ne sodi v past za ose?
V past ne nalivajte medu, če želite varovati čebele. Med močno privlači čebele in lahko povzroči več škode kot koristi. Prav tako ni najboljša izbira čista sladkorna voda brez kisa, ker je preveč zanimiva tudi za druge koristne žuželke.
Ne uporabljajte strupenih kemikalij, bencina, čistil ali agresivnih tekočin. Takšna past je nevarna za otroke, hišne živali in okolje. Domača past za ose naj ostane preprosta: voda, sladkor, kis, sok ali pivo. Če imate res veliko os, gnezdo v bližini hiše ali alergijo na pike, domače rešitve niso dovolj. Takrat je smiselno poklicati strokovno službo, zlasti če je gnezdo v strehi, fasadi, zemlji ali blizu vhoda.
>>> Kaj narediti, če na vrtu opazite večji roj os?
Kako pogosto menjamo tekočino?
Tekočino v pasti menjajte na nekaj dni, v vročini pa tudi pogosteje. Če začne zaudarjati, se v njej nabere veliko žuželk ali se izsuši, ne bo več učinkovita. Past redno izpraznite, sperite in ponovno napolnite. Pri praznjenju bodite previdni, saj so lahko nekatere ose še žive. Najbolje je, da past najprej pustite zaprto nekaj časa, nato jo izpraznite stran od otrok, živali in kuhinjskega prostora.
Najboljši čas za postavitev
Past je najbolje postaviti še preden se ose množično navadijo prihajati na mizo. Če jih začnete loviti šele med kosilom, ste pogosto že zamudili. Na terasi jo postavite zjutraj ali dopoldne, nekaj metrov od prostora, kjer boste pozneje sedeli. Pri sadnem drevju jo lahko obesite ob rob krošnje, ne neposredno med zrele plodove, kjer bi se ose vseeno zadrževale.
Ose niso samo nadloga
Čeprav so lahko zelo neprijetne, ose v naravi niso brez pomena. Lovijo nekatere žuželke, pomagajo pri razgradnji organskih ostankov in so del naravnega ravnovesja. Zato pasti uporabljamo premišljeno, predvsem tam, kjer predstavljajo težavo za ljudi: ob terasi, otroškem kotičku, poletni kuhinji ali sadju, ki ga ne moremo več varno pobirati.
Najboljša rešitev je kombinacija higiene in pasti. Hrano pokrivajte, sladke pijače zapirajte, ostanke sadja odstranjujte, koše za smeti imejte zaprte, past pa postavite dovolj stran od ljudi. Tako bo manj os letalo okrog krožnikov, vi pa boste lažje sedeli zunaj brez nenehnega mahanja z rokami.
