Maj je za vrtičkarje mesec velikih odločitev. Zemlja je toplejša, dnevi so daljši, sadike čakajo na okenskih policah, v rastlinjakih in pod nadstreški. Vse kaže, da je čas za akcijo. A prav tu se zgodi največ napak: marsikdo se sajenja loti prehitro, pregosto ali brez razmisleka, koliko prostora bodo rastline potrebovale čez mesec dni.
V kontinentalnem delu Slovenije je maj praviloma mesec, ko na vrt postopoma selimo toplotno občutljive sadike, sejemo stročnice, koruzo in nekatere poletne rastline, še vedno pa lahko dodajamo tudi listnato in korenasto zelenjavo. Največja previdnost velja do ledenih mož in poscane Zofke, saj lahko hladen val mlade rastline hitro ustavi.
Sadike, ki gredo maja na prosto
Maja na vrt najpogosteje presajamo paradižnik, papriko, jajčevec, bučke in kumare. To so rastline, ki imajo rade toploto, zato jim hladna zemlja in mrzle noči ne ustrezajo. Najvarneje jih je saditi po 10. maju, še bolje pa po obdobju ledenih mož, če je vremenska napoved negotova.
Paradižnik, paprika in jajčevec
Paradižnik naj ima ob sajenju močno steblo, zdrave liste in dovolj razvite korenine. Sadimo ga globlje, kot je rasel v lončku, saj lahko iz stebla požene dodatne korenine. Paprika in jajčevec sta bolj občutljiva na hlad, zato jima namenimo najbolj sončen in zaveten del vrta.
Bučke in kumare potrebujejo toploto
Bučke in kumare se hitro razrastejo, zato jih ne sadimo preveč skupaj. Če jih prehitro posadimo v hladno zemljo, lahko zastanejo, porumenijo ali postanejo bolj občutljive za bolezni. Bolje je počakati nekaj dni več, kot izgubiti močne sadike.
Kaj lahko sejemo neposredno v zemljo?
Maja lahko neposredno na gredo sejemo koruzo, nizek fižol, visok fižol, sojo in lečo. Zemlja mora biti dovolj topla, saj seme v hladni in mokri zemlji pogosto gnije ali kali počasi.
Pri setvi je pomembno, da tla niso zbita. Gredo pred setvijo rahlo zrahljamo, odstranimo plevel in seme pokrijemo s primerno debelino zemlje. Pri fižolu in koruzi velja, da je bolje sejati v dobro ogreto zemljo kot hiteti zaradi koledarja.
Rastline, ki zahtevajo več prostora
Buče, dinje in lubenice so rastline, ki v začetku delujejo nedolžno, nato pa hitro zavzamejo velik del vrta. Sadimo jih tja, kjer imajo prostor za širjenje. Ob rob grede, na kompostni kup ali ob oporo, če sorta to dopušča.
Pri lubenicah in melonah je v hladnejših krajih dobro izbrati najbolj sončno lego in topla tla. V slabšem maju jih je smiselno prvih nekaj dni zaščititi z vrtno kopreno ali tunelom.
>> Paradižnik v loncih zdaj potrebuje zavetje: ledeni možje lahko hitro pokvarijo ves trud
Ne pozabite na razmak med rastlinami
Gneča na vrtu je ena najpogostejših napak. Mlade sadike so majhne, zato se zdi, da je med njimi preveč praznega prostora. Čez nekaj tednov pa začnejo tekmovati za svetlobo, zrak, hranila in vodo.
Paradižnik sadimo približno 50 do 60 centimetrov narazen. Paprika potrebuje 40 do 50 centimetrov. Zelje in druge kapusnice naj imajo 50 do 60 centimetrov prostora. Bučke potrebujejo precej več, pogosto od 80 do 100 centimetrov. Koruza naj ima približno 30 do 40 centimetrov razmaka med rastlinami.
Dober razmak pomeni manj bolezni
Rastline, ki imajo dovolj prostora, se po dežju hitreje posušijo. To zmanjša možnost glivičnih bolezni, listi dobijo več svetlobe, oskrba pa je lažja. Pri paradižniku je zračnost še posebej pomembna, saj pregosto sajenje poveča težave z boleznimi listov.
Za korenasto in listnato zelenjavo še ni prepozno
Maj ni namenjen samo plodovkam. Še vedno lahko sejemo ali sadimo rdečo peso, blitvo, mlado čebulo, solato, korenje in zeleno. Pri teh rastlinah ne gledamo samo praznega prostora na gredi, temveč tudi sonce in vlago.
Solata bo bolje uspevala tam, kjer ni cel dan izpostavljena najmočnejšemu soncu. Korenje potrebuje rahla tla brez svežega hlevskega gnoja. Blitva je hvaležna izbira za poletje, saj dobro prenaša rezanje in se hitro obnavlja.
Začimbnice, ki jih lahko dodate maja
Na vrt ali v lonce lahko maja dodamo baziliko, peteršilj, koper, timijan in origano. Bazilika je občutljiva na mraz, zato jo postavimo na toplo in zaščiteno mesto. Peteršilj potrebuje nekaj potrpljenja, koper pa je uporaben med zelenjavo, ker privablja koristne žuželke.
Naravna zaščita rastlin se začne prej, kot opazimo škodo
Zdrav vrt ni odvisen samo od škropljenja. Pomembni so razmak, kolobar, redno opazovanje in koristne rastline. Česen lahko uporabimo kot osnovo za domače pripravke, kopriva je znana kot rastlina za krepitev in zalivanje, sivka, ognjič in žametnice pa privabljajo koristne žuželke in pomagajo pri naravnem ravnovesju.
Kis ni rešitev za vsako težavo
Kis se pogosto omenja pri plevelu, vendar z njim ne smemo neprevidno škropiti po gredah, saj lahko poškoduje tudi koristne rastline in življenje v tleh. Pri domačih pripravkih velja zmernost. Najprej uredimo pogoje za rast, šele nato iščemo dodatno pomoč.
Maj nagradi potrpežljive vrtičkarje
Najboljši majski vrt ni tisti, ki je prvi poln sadik. Uspešnejši je tisti, kjer so rastline posajene v pravočasno ogreto zemljo, z dovolj prostora in na mestu, ki jim ustreza. Paradižnik, paprika, bučke, kumare, koruza, fižol, zelišča in listnata zelenjava lahko maja lepo začnejo sezono, če jim ne vsilimo prehitrega ritma.
Vrt se maja zdi poln obljub, a tudi pasti. Prehitra saditev, pregosto razporejene rastline in premalo pozornosti pri zaščiti so napake, ki se pokažejo šele pozneje. Kdor si vzame nekaj dodatnih dni za opazovanje vremena, pripravo zemlje in pravilen razmak, bo imel poleti manj težav in precej več veselja.
