Ogrevanje samo dnevne sobe, medtem ko spalnice, hodniki in drugi prostori ostajajo hladni, se zdi preprost način varčevanja. Toda velike temperaturne razlike med prostori lahko povzročijo nabiranje vlage in nastanek plesni. V nekaterih primerih pa je lahko takšen način ogrevanja tudi manj učinkovit in dražji, kot če bi temperaturo v hiši vzdrževali bolj enakomerno.
Težava nastane predvsem takrat, ko eno sobo ogrevamo na 22 ali 23 stopinj Celzija, sosednje prostore pa pustimo, da se ohladijo na 12 ali 13 stopinj. Topel in vlažen zrak lahko prehaja v hladnejše dele stanovanja, kjer se na mrzlih stenah in drugih površinah poveča možnost kondenzacije.
To ne pomeni, da moramo vse sobe ogrevati na enako temperaturo. Razumno znižanje temperature v prostorih, ki jih redkeje uporabljamo, lahko zmanjša porabo energije. Večja težava je dolgotrajno popolno izklapljanje ogrevanja, predvsem v slabše izoliranih hišah.
Zakaj se v hladnih sobah pojavi plesen?
Zrak v stanovanju vedno vsebuje nekaj vodne pare. Nastaja med kuhanjem, prhanjem, sušenjem perila, pa tudi pri dihanju.
Topel zrak lahko vsebuje več vodne pare kot hladen. Če vlažen zrak iz ogrevane dnevne sobe pride v precej hladnejšo spalnico, se njegova relativna vlažnost poveča.
Na hladnih stenah, okenskih okvirjih in drugih površinah lahko vlaga doseže tako visoko vrednost, da se začne nabirati voda. Temu pravimo kondenzacija.
Plesen se najpogosteje pojavi v kotih zunanjih sten, za omarami, ob oknih in na drugih slabo prezračevanih mestih.
Za njen razvoj ni nujno, da po steni vidno teče voda. Dovolj je že dolgotrajna povečana vlažnost na površini.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je za preprečevanje plesni ključno obvladovanje vlage. Relativno vlažnost zraka v notranjih prostorih priporoča vzdrževati med 40 in 60 odstotki.
Primer: dnevna soba ima 22 stopinj, spalnica pa samo 13
Predstavljajmo si hišo, v kateri stanovalci večino dneva preživijo v dnevni sobi. Tam je prijetnih 22 stopinj, radiatorji v spalnicah pa so zaprti.
Spalnica se čez dan ohladi na 13 stopinj, še posebej če ima slabo izolirano zunanjo steno.
Če ima zrak v dnevni sobi pri 22 stopinjah 50-odstotno relativno vlažnost, se lahko ob ohladitvi na 13 stopinj njegova relativna vlažnost poveča na približno 87 odstotkov, če se količina vodne pare ne spremeni.
To je že dovolj visoka vlažnost, da lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti nastanejo razmere za razvoj plesni.
Gre za fizikalni primer, ne za napoved, da bo plesen nastala v vsaki takšni sobi. Dejanske razmere so odvisne tudi od prezračevanja, izolacije, gibanja zraka in temperature sten.
Ali je ogrevanje samo ene sobe res lahko dražje?
Da, v določenih primerih. Ni pa to splošno pravilo.
Če zmanjšamo ogrevanje prostorov, ki jih ne uporabljamo, običajno zmanjšamo tudi toplotne izgube stavbe. Zato je lahko zmerno znižanje temperature dejanski prihranek.
Težave nastanejo, kadar so razlike med posameznimi prostori zelo velike, ogrevalni sistem pa zaradi tega deluje manj učinkovito.
Toplota namreč ne ostaja samo v ogrevani dnevni sobi. Skozi notranje stene, vrata in druge konstrukcijske dele prehaja tudi proti hladnejšim prostorom.
Radiator ali drugo ogrevalo v dnevni sobi mora zato nadomeščati tudi del toplote, ki odteka v hladnejše sobe.
Če ima dnevna soba 22 stopinj, sosednja soba pa 12, je temperaturna razlika med njima kar 10 stopinj.
Kadar bi bila sosednja soba ogreta na 17 stopinj, bi bila razlika samo še pet stopinj. Toplotni tok skozi skupno steno bi bil ob enakih drugih pogojih približno polovico manjši.
Vendar to ne pomeni, da bi hiša kot celota nujno porabila manj energije. Za vzdrževanje višje temperature v sosednji sobi je namreč potrebna dodatna toplota. Odločilno je, kako učinkovito ogrevalni sistem proizvaja in razporeja toploto ter koliko energije stavba izgublja navzven.
Pri toplotnih črpalkah je enakomerno ogrevanje še posebej pomembno
Toplotne črpalke so praviloma najučinkovitejše, kadar lahko prostore ogrevajo z razmeroma nizko temperaturo ogrevalne vode.
To še posebej velja za sisteme s talnim ogrevanjem, kjer so spremembe temperature počasnejše.
Če v večjem delu hiše zapremo ogrevanje in od sistema zahtevamo, da samo en prostor hitro segreje na visoko temperaturo, lahko v nekaterih primerih poslabšamo učinkovitost ogrevanja.
Ogrevalni sistem bo morda potreboval višjo temperaturo vode, daljše delovanje ali pogostejše vključevanje in izključevanje.
Pri določenih sistemih lahko to poveča porabo elektrike.
Zato je pri toplotnih črpalkah pogosto primerneje vzdrževati dokaj stabilne temperature v večjem delu hiše in jih prilagajati postopoma.
Pri klasičnih radiatorjih s plinskim ali drugim kotlom pa je lahko znižanje temperature v neuporabljenih prostorih učinkovita metoda varčevanja.
Univerzalnega pravila, da je ogrevanje vseh sob na enako temperaturo vedno najcenejše, torej ni.
Na koliko stopinj naj ogrevamo posamezne prostore?
Za večino gospodinjstev je smiselno, da so prostori, v katerih preživimo največ časa, prijetno ogreti, manj uporabljeni pa nekoliko hladnejši.
Okvirno lahko izhajamo iz naslednjih temperatur:
| Prostor | Okvirna temperatura |
|---|---|
| Dnevna soba | 20–22 °C |
| Spalnica | 17–19 °C |
| Otroška soba | 19–21 °C |
| Kopalnica med uporabo | 22–24 °C |
| Manj uporabljena soba | 16–18 °C |
To so orientacijske vrednosti, ne obvezne nastavitve. Primerna temperatura je odvisna od zdravstvenih potreb stanovalcev, izolacije, vlage in načina uporabe prostorov.
Pri starejših, majhnih otrocih in ljudeh z določenimi zdravstvenimi težavami je treba posebno pozornost nameniti temu, da bivalni prostori niso prehladni.
V manj uporabljeni spalnici zato ni nujno vzdrževati 22 stopinj, prav tako pa je v hladnejših mesecih ni smiselno brez premisleka puščati na 12 stopinjah.
Razlika nekaj stopinj med prostori je običajna. Dolgotrajno zelo nizke temperature pa povečajo možnost vlaženja hladnih površin.
Kako ugotoviti, ali je v hiši že preveč vlage?
Prvi opozorilni znaki so pogosto precej neopazni.
Na spodnjem delu oken se zjutraj pojavljajo kapljice vode. V kotih zunanjih sten nastajajo temnejši madeži, za večjimi omarami pa se pojavi zatohel vonj.
Posebej previdni bodite v prostorih, kjer so zunanje stene hladne, pohištvo pa postavljeno povsem ob zid.
Za spremljanje razmer je uporaben preprost digitalni merilnik temperature in relativne vlažnosti, ki ga lahko postavite v dnevno sobo in v hladnejšo spalnico.
Če relativna vlažnost dlje časa presega 60 odstotkov, je smiselno preveriti prezračevanje in druge možne vire vlage.
Če se plesen pojavlja kljub rednemu zračenju in primernemu ogrevanju, je vzrok lahko tudi toplotni most, poškodovana izolacija ali zamakanje.
V takšnih primerih samo zvišanje temperature ali čiščenje plesni težave pogosto ne odpravi.
Kako ogrevati hišo, da ne zapravljamo denarja?
Najbolj smiselna rešitev je prilagoditev ogrevanja dejanski uporabi prostorov, brez velikih temperaturnih razlik, ki bi povzročale vlago.
V dnevni sobi vzdržujte temperaturo, pri kateri se dobro počutite. V spalnicah in redkeje uporabljanih prostorih je lahko nekoliko nižja.
Če uporabljate radiatorje, si lahko pomagate s termostatskimi ventili, ki omogočajo ločeno uravnavanje temperature.
Pri toplotni črpalki pa je priporočljivo preveriti nastavitve ogrevalne krivulje in priporočila proizvajalca oziroma monterja. Zlasti pri talnem ogrevanju se izogibajte nepotrebnim velikim temperaturnim nihanjem.
Pomembno je tudi redno prezračevanje. V hladnem delu leta je običajno učinkoviteje večkrat za kratek čas na stežaj odpreti okna kot jih ves dan puščati priprta.
Pri kuhanju uporabljajte kuhinjsko napo, po prhanju prezračite kopalnico in se, če je mogoče, izogibajte sušenju večjih količin perila v hladnih prostorih.
Preden zaprete radiatorje, preverite še nekaj
Če želite ugotoviti, katera nastavitev ogrevanja je najbolj gospodarna za vašo hišo, spremljajte porabo energije ob različnih načinih delovanja.
Nekaj dni lahko vzdržujete nekoliko bolj enakomerno temperaturo, nato pa porabo primerjate z obdobjem, ko manj uporabljene prostore ogrevate manj. Pri tem upoštevajte tudi zunanje temperature, saj lahko razlika v vremenu močno vpliva na rezultate.
Pri sodobnih toplotnih črpalkah je pogosto mogoče porabo spremljati neposredno na krmilniku ali v mobilni aplikaciji.
Predvsem pa ne pozabite, da najcenejši način ogrevanja ni nujno tisti, pri katerem so radiatorji v večini prostorov zaprti.
Če se zaradi prenizkih temperatur začne nabirati vlaga, lahko stroški sanacije plesni, poškodovanih ometov in pohištva hitro presežejo prihranek pri ogrevanju.
Zato je običajno najboljša izbira zmerno in nadzorovano ogrevanje celotnega bivalnega dela hiše, pri čemer so manj uporabljeni prostori lahko nekoliko hladnejši.
