Če je radiator zgoraj topel, spodaj pa nekoliko hladnejši, to še ne pomeni, da je z njim kaj narobe. Voda med kroženjem skozi radiator oddaja toploto prostoru, zato so določene temperaturne razlike običajne. Težava lahko nastane, kadar je zgornji del zelo vroč, spodnji pa ostaja povsem hladen tudi po daljšem delovanju ogrevanja.
V takšnem primeru so lahko vzrok usedline v radiatorju ali slabše kroženje vode. Če je radiator hladen predvsem na vrhu, pa je pogostejši razlog zrak v sistemu. Razlika je pomembna, saj odzračevanje pomaga pri ujetem zraku, ne odstrani pa usedlin, ki so se nabrale na dnu.
Kdaj je hladnejši spodnji del radiatorja normalen?
Radiatorji delujejo tako, da ogreta voda vstopa vanje, oddaja toploto prostoru in se nato vrača proti ogrevalni napravi. Med potjo se nekoliko ohladi.
Zato ni nič nenavadnega, če se zgornji del radiatorja na otip zdi toplejši od spodnjega. Razlika je lahko posebej opazna pri sistemih z nižjo temperaturo ogrevalne vode ali kadar se prostor že približuje nastavljeni temperaturi.
Pomembno je predvsem, ali radiator uspešno ogreva prostor.
Če se soba normalno segreje, radiator nima izrazito hladnih predelov in ogrevanje deluje brez nenavadnih zvokov, nekoliko hladnejši spodnji del sam po sebi ni razlog za skrb.
Drugače je, če spodnja polovica radiatorja ostaja hladna, zgornja pa je vroča. Takšna razlika lahko pomeni, da voda skozi del radiatorja ne kroži pravilno.
Proizvajalca ogrevalne opreme Worcester Bosch in Vaillant med pogostimi razlogi za takšno stanje navajata nabiranje usedlin in težave s pretokom vode.
Kako prepoznati, kaj je narobe z radiatorjem?
Veliko lahko ugotovimo že s tem, kateri del radiatorja ostaja hladen.
| Kaj opazite? | Možen razlog |
|---|---|
| Zgoraj topel, spodaj nekoliko hladnejši | Običajno oddajanje toplote |
| Zgoraj vroč, spodaj izrazito hladen | Usedline ali slab pretok vode |
| Zgoraj hladen, spodaj topel | Ujet zrak v radiatorju |
| Celoten radiator hladen | Zaprt ventil, težava s pretokom ali regulacijo |
| Več radiatorjev se slabo ogreva | Težava s kroženjem vode ali delovanjem sistema |
To so orientacijski znaki, ne dokončna diagnoza. Podobne temperaturne razlike lahko povzročijo različne težave, zato je treba upoštevati tudi delovanje preostalih radiatorjev.
Zakaj se na dnu radiatorja nabirajo usedline?
V starejših ogrevalnih sistemih se lahko sčasoma naberejo drobni delci rje, kovinskih oksidov in drugih nečistoč.
Ti se z vodo premikajo po ceveh in radiatorjih. Ker so težji od vode, se lahko postopoma usedajo predvsem v spodnjih delih radiatorjev.
Če jih je veliko, ovirajo kroženje vroče vode. Nastanejo hladni predeli, ki se ne segrejejo niti po daljšem delovanju ogrevanja.
Takšne usedline pogosto imenujemo ogrevalno blato. Njihovo nastajanje je povezano predvsem s korozijo kovinskih delov sistema, vplivajo pa lahko tudi kakovost vode in razmere v napeljavi.
Proizvajalec Baxi opozarja, da se lahko zaradi nabiranja teh nečistoč zmanjša oddajanje toplote, v zahtevnejših primerih pa nastanejo tudi zamašitve in poškodbe komponent ogrevalnega sistema.
Usedlin ne moremo odstraniti z običajnim odzračevanjem. Če je radiator zaradi njih močno zamašen, je lahko potrebno strokovno čiščenje oziroma izpiranje radiatorja ali napeljave. A to še ne pomeni, da je treba radiator zamenjati.
Kdaj pomaga odzračevanje radiatorja?
Odzračevanje je koristno predvsem takrat, kadar je radiator zgoraj hladen, spodaj pa topel.
Zrak se namreč zbira v zgornjem delu radiatorja in lahko preprečuje, da bi ga vroča voda povsem napolnila. Pogosto se ob tem sliši pretakanje ali klokotanje.
Če sumimo na ujet zrak, lahko radiator odzračimo, vendar moramo postopek opraviti previdno.
Najprej izklopimo ogrevanje oziroma obtočno črpalko in počakamo, da se radiator ohladi. Pod odzračevalni ventil namestimo krpo ter manjšo posodo za morebitno vodo.
S primernim ključem nato ventil počasi odpremo za približno četrt obrata. Če je v radiatorju zrak, bomo zaslišali sikanje. Ko zrak preneha izhajati in začne enakomerno pritekati voda, ventil zapremo. Ne odvijamo ga do konca.
Takšen postopek priporočata tudi Energy Saving Trust in Worcester Bosch. Oba posebej opozarjata, da mora biti ogrevanje pred odzračevanjem izključeno in radiator dovolj ohlajen, saj lahko vroča voda povzroči opekline.
Pri samostojnem ogrevalnem sistemu po odzračevanju preverimo še tlak na manometru kotla. Če pade pod priporočeno območje proizvajalca, je lahko potrebno dopolnjevanje sistema.
Tega ne izvajamo na pamet, saj imajo različne ogrevalne naprave različne zahteve. Če postopka ne poznamo, je varneje poklicati serviserja.
Kaj lahko varno preverite sami?
Če radiator spodaj ostaja hladen, še ni treba takoj naročiti čiščenja celotnega ogrevalnega sistema.
Najprej preverite, ali je termostatski ventil dovolj odprt in ali radiator sploh zahteva ogrevanje. Pri ventilu z nastavitvami od 1 do 5 lahko za kratek preizkus nastavite višjo stopnjo, nato pa počakate, da ogrevanje nekaj časa deluje.
Poglejte tudi, kako se ogrevajo drugi radiatorji v stanovanju.
Če je problem samo pri enem, je mogoče, da je omejen pretok skozi ta radiator. Če so podobno hladni vsi radiatorji, je treba pomisliti na delovanje obtočne črpalke, nastavitev sistema ali druge skupne vzroke.
Ko ogrevanje deluje dovolj dolgo in so radiatorji že ogreti, lahko previdno primerjate temperaturo njihove zgornje in spodnje površine.
Radiatorja se ne dotikajte z golo roko, če je površina zelo vroča. Preverjanje lahko opravite tudi z ustreznim brezkontaktnim termometrom, pri čemer morajo biti meritve opravljene na primerljivih površinah.
Pomemben znak je tudi hitrost ogrevanja prostora. Če je radiator na vrhu vroč, soba pa kljub temu ostaja hladna, je smiselno poiskati vzrok.
Ne poskušajte na silo odpirati zataknjenih ventilov, odvijati cevnih spojev ali snemati radiatorja. Ogrevalni sistem je lahko pod tlakom, v njem pa je lahko tudi zelo vroča voda.
Kdaj je potreben serviser?
Strokovni pregled je priporočljiv predvsem takrat, ko radiator tudi po daljšem delovanju ostaja izrazito hladen v spodnjem delu, prostor pa se ne ogreje dovolj.
Serviser lahko preveri pretok, delovanje ventilov, obtočne črpalke in morebitno prisotnost usedlin.
Če so usedline dejansko vzrok, lahko predlaga čiščenje posameznega radiatorja ali izpiranje ogrevalnega sistema. Pri tem je treba upoštevati tudi starost in stanje napeljave, saj agresivno čiščenje ni primerno za vsak sistem.
Posebej pozorni bodite, če morate radiatorje pogosto odzračevati, če tlak v sistemu nenehno pada ali če se pojavlja puščanje vode. To niso običajne posledice temperaturnih razlik in zahtevajo dodatno preverjanje.
V večstanovanjskih stavbah s skupnim ogrevanjem je smiselno najprej obvestiti upravnika oziroma vzdrževalca. Samostojno poseganje v skupno napeljavo lahko vpliva tudi na ogrevanje drugih stanovanj.
Ob začetku novembra, ko ogrevanje v številnih domovih že redno deluje, je zato koristno preveriti vse radiatorje v stanovanju. Če so le nekoliko hladnejši pri dnu, prostor pa se normalno ogreva, ukrepanje praviloma ni potrebno.
Če pa je spodnji del radiatorja povsem hladen, zgornji vroč, soba pa ostaja premrzla, težave ni smiselno reševati zgolj s ponavljajočim se odzračevanjem. Takrat je treba preveriti pretok vode in morebitno nabiranje usedlin.
