Priprava žara se pogosto začne precej manj romantično, kot se konča. Na mizi še ni mesa, zelenjave ali rib, zrak še ne diši po dimu, družba še ne sedi okoli ognja. Najprej je tu vrečka z ogljem. Na videz preprosta stvar, ki pa zna v nekaj sekundah spremeniti teraso v črno delovišče. Vrečka se strga narobe, oglje se vsuje po tleh, droben prah se dvigne v zrak, roke so črne, rob embalaže razcefran, polovica vsebine pa konča ob kurišču namesto v njem.
Kdor pogosto kuri žar, dobro pozna ta prizor. Nova vrečka oglja je lahko trda, nerodna, včasih šivana, včasih lepljena, pogosto pa zaradi transporta že rahlo poškodovana. Največja napaka je, da jo odpremo na silo. Z nožem prerežemo pregloboko, z rokami potegnemo premočno ali jo obrnemo ravno takrat, ko se dno že odpira. Oglje je lahko odlično, toda če ga odpremo brez reda, se poletni piknik začne s pometanjem.
Pri oglju velja podobno kot pri dobrem žaru: nekaj potrpežljivosti na začetku prihrani veliko sitnosti pozneje.
Vrečko najprej postavite pokonci in jo umirite
Preden vrečko sploh odprete, jo postavite pokonci na ravno podlago. Najbolje je, da stoji ob žaru, vedru, kurišču ali posodi, kamor boste oglje stresli. Ne odpirajte je v naročju, na vrtni mizi ali sredi poti. Oglje je krhko, v vrečki je vedno tudi prah, zato bo vsako nepotrebno premikanje povzročilo več umazanije.
Zgornji del vrečke nežno potresite, da večji kosi zdrsnejo navzdol. Prah bo ostal med kosi, a vsaj tik pod robom ne bo preveč drobcev. Nato preverite, ali je vrečka šivana, lepljena ali samo prepognjena. Veliko vreč ima na vrhu vrvico ali zlepljen rob, ki se ga da odpreti precej lepše, kot se zdi na prvi pogled.
Ne začnite pri najšibkejšem delu vrečke
Če je vrečka že natrgana ob strani, je ne odpirajte tam. Prav to je recept za razsutje. Poškodovani del naj ostane obrnjen navzgor ali stran od tal, vrečko pa odprite pri vrhu. Če je embalaža mokra, razmehčana ali poškodovana, jo pred odpiranjem postavite v večje vedro, škaf ali kartonsko škatlo. Tako boste tudi ob napaki ujeli večino oglja.
Najboljši trik je majhna odprtina, ne velik rez
Veliko ljudi vrečko odpre s širokim rezom čez celoten vrh. To se zdi praktično, dokler ne poskusite oglja stresati. Takrat vrečka nima več oblike, robovi se zvijajo, oglje pade naenkrat, prah pa poleti povsod. Boljši način je manjša nadzorovana odprtina.
Z ostrim nožem ali škarjami odrežite le en zgornji vogal. Odprtina naj bo velika približno za dlan ali malo več. Tako lahko oglje stresate postopoma, vrečka pa še vedno drži obliko. Če potrebujete večji pretok, odprtino razširite pozneje. Veliko lažje je povečati majhen rez kot popraviti preveliko luknjo.
Zakaj vogal deluje bolje kot sredina
Vogal omogoča, da vrečko uporabite kot lijak. Oglje usmerite naravnost v žar, kamin za prižiganje ali kovinsko vedro. Pri rezu čez cel vrh oglje nima smeri, zato pada širše. Pri vogalu imate več nadzora, manj prahu in manj možnosti, da se vrečka sesede.
Če je vrečka šivana, poiščite pravo stran vrvice
Nekatere vrečke z ogljem so zaprte s šivom. Ta je lahko nadležen, če ga napademo z napačne strani, in zelo preprost, če najdemo pravi konec. Šiv je običajno narejen tako, da se z ene strani razpara skoraj sam. Poiščite konec vrvice, ga povlecite počasi in spremljajte, ali se šiv odpira. Če se ne, poskusite z druge strani.
Ne vlecite na silo. Če se vrvica zatakne, raje odrežite majhen vogal. Strganje šiva z močjo pogosto raztrga papir ali plastiko, vrečka pa izgubi obliko.
Vrvico shranite, če boste vrečko spet zaprli
Če ne porabite vsega oglja, je dobro, da vrečko lahko vsaj približno zaprete. Vrvica, ščipalka, lepilni trak ali zloženi rob z utežjo bodo preprečili, da bi se oglje navlažilo in prah raznašal po lopi ali garaži.
Oglje stresajte v posodo, ne neposredno čez širok rob žara
Najbolj čista rešitev je, da oglje najprej stresete v kovinsko vedro, lopatico za pepel ali kamin za prižiganje. Nato ga odmerjeno prestavite v žar. Neposredno stresanje velike vreče v kurišče je hitro, a pogosto nerodno. Večji kosi padejo prehitro, drobci se ujamejo ob rob, prah pa se dvigne v obraz.
Kamin za prižiganje ima še eno prednost. Oglje lahko odmerite natančneje. Za manjši žar ne potrebujete cele gore oglja, za daljše pečenje pa ga dodajate postopoma. Tako ne porabite preveč in lažje nadzorujete temperaturo.
>>> ZANIMIVO: Ali ste vedeli? Odpadno oglje z žara lahko postane dragoceno za vrt
Prah z dna vrečke ni najboljši prijatelj žara
Na dnu vrečke se vedno nabere droben ogleni prah. Nekaj ga je neizogibnega, preveč pa lahko duši zračni pretok, ustvarja dim in oteži prižiganje. Zato zadnjih ostankov ne stresajte brez razmisleka naravnost na žerjavico. Če je na dnu veliko prahu, večje kose poberite posebej, drobni prah pa zavrzite ali ga uporabite le v zelo majhni količini, če veste, kaj počnete.
Pri žaru je zrak skoraj enako pomemben kot gorivo. Oglje mora imeti prostor, da se razgori. Plast prahu lahko zapre prehode in naredi žerjavico manj živahno.
Oglje naj ostane suho
Odprto vrečko vedno shranite na suhem. Vlažno oglje se slabše vžge, bolj kadi in povzroči več slabe volje. Vrečko zložite, zaprite in jo postavite od tal, posebej v garaži, lopi ali ob zunanji kuhinji. Če jo pustite ob zidu, kjer se nabira vlaga, bo naslednje kurjenje precej manj prijetno.
Rokavice, škarje in stara škatla rešijo največ težav
Pri odpiranju oglja ni treba pretiravati z opremo, a nekaj preprostih pripomočkov pomaga. Delovne rokavice preprečijo črne roke in ureznine ob tršem robu embalaže.
