Ko se ura premakne za eno uro naprej ali nazaj, se na videz zdi kot majhna sprememba. Le 60 minut gor ali dol. A za človeški organizem, ki je natančno naravnan na dnevne in nočne ritme, lahko takšna sprememba pomeni veliko več kot le spremembo na digitalnem prikazovalniku. Premik ure je tihi motilec, ki vsako pomlad in jesen vpliva na kakovost spanja, zbranost, razpoloženje in celo produktivnost. Kljub temu pa se nanj še vedno pripravljamo tako, kot da ne pomeni prav dosti.
V svetu, kjer je vsaka minuta skrbno odmerjena in kjer se življenje odvija v natančnih ritmih sestankov, obrokov, vadb in spanja, ima sprememba ure lahko podcenjen učinek. Prilagajanje na nov čas lahko traja tudi več dni, še posebej pri ljudeh, ki so bolj občutljivi na spremembe v spalnem ritmu. Znanost to potrjuje: premik ure povzroči premik v notranji uri telesa, kar se lahko izrazi v obliki nespečnosti, utrujenosti, pomanjkanja zbranosti in celo srčnih težav.
Premik ure ni zgolj sprememba ure na zaslonu
Obe varianti premika ure – spomladanski in jesenski – imata svoje pasti. Ko uro premaknemo naprej, izgubimo eno uro spanca. To se morda sliši zanemarljivo, a študije kažejo, da je prav ta pomladni premik povezan s povečano pojavnostjo srčnih napadov, prometnih nesreč in delovnih nezgod. Čeprav za nekatere ljudi pomeni le rahel prehod, lahko drugim povzroči večtedensko motnjo. Jesenski premik ure, ko “pridobimo” eno uro, pa ni nujno boljši. Pogosto povzroči zgodnejšo temo v popoldanskem času, kar vpliva na razpoloženje, zmanjšano izpostavljenost dnevni svetlobi in posledično padec energije.
Telo ima svoj notranji cirkadiani ritem, ki se sinhronizira z dnevno svetlobo. Vsaka nenadna sprememba tega ritma, čeprav minimalna, lahko povzroči, da organizem izgubi ravnotežje. Zato ni čudno, da nekateri ob premiku ure doživijo občutke, podobne blažjemu jet lagu. In čeprav vemo, da se bo čas spremenil, se mu redko zares prilagodimo.
Priprava, ki se začne nekaj dni prej
Prilagajanje na premik ure ni stvar ene noči. Čeprav se koledarsko zgodi v eni sami uri, je telo na takšen prehod treba pripraviti vsaj nekaj dni vnaprej. Zmanjševanje stresa, izboljšanje spalne higiene in postopna prilagoditev ure odhoda v posteljo so drobni koraki, ki lahko naredijo veliko razliko. Ljudje, ki vsako leto doživijo motnje zaradi spremembe ure, bi si lahko pomagali tudi z doslednim urnikom prehranjevanja in omejevanjem zaslonskega časa v večernih urah.
Vse več raziskav namreč povezuje motnje spanja z izpostavljenostjo umetni svetlobi, zlasti modri svetlobi iz ekranov. Ko telo zazna svetlobo, zatre tvorbo melatonina – hormona, ki sporoči telesu, da je čas za spanje. Če gremo spat z zaslonom v roki, dodatno sabotiramo svojo notranjo uro. V dneh pred premikom ure je zato priporočljivo povečati stik z naravno svetlobo čez dan in se večerom umiriti z bolj naravno svetlobo.
Tudi telesna aktivnost ima svojo vlogo. Zmerna vadba, opravljena v dopoldanskem ali zgodnjem popoldanskem času, lahko pomaga uravnavati bioritem in spodbuja boljši spanec. A pozor: intenzivna vadba v poznih večernih urah ima lahko obraten učinek in še dodatno moti spalni cikel.
Zakaj je pomembno, da vzamemo premik ure resno
Kljub pogostim pozivom, da bi premik ure odpravili, ostaja realnost še vedno taka, da dvakrat letno premaknemo kazalce. In dokler bo tako, bomo ljudje prisiljeni prilagajati se. Zato ni nepomembno, kako ta prehod doživimo. Čeprav gre za enourno spremembo, lahko ta vpliva na otrokov ritem spanja, uspešnost na delovnem mestu, razpoloženje v gospodinjstvu in celo zdravje srca.
Tisti, ki imajo zaradi narave dela strogo določen urnik, kot so zdravstveni delavci, vozniki, učitelji ali študenti, pogosto nimajo možnosti za fleksibilno prilagajanje. Prav zato je toliko pomembneje, da se na spremembo pripravimo znotraj tistega, kar lahko nadzorujemo. Telo in um hrepenita po rutini. In vsaka motnja v tej rutini pušča sled.
Morda ne takoj, a z leti. Tisti, ki spremembe ure jemljejo z levo roko, se pogosto sprašujejo, zakaj jih spomladi lovi utrujenost in jeseni melanholija. Odgovor je lahko presenetljivo enostaven.
Majhna sprememba, ki zahteva veliko modrosti
Sodobna znanost vse bolj opozarja na pomen cirkadianega ritma za splošno zdravje. Ritem pa ne vpliva le na spanec, temveč tudi na presnovo, imunski sistem, duševno stabilnost in celo tveganje za razvoj določenih bolezni. Zato bi morali biti bolj pozorni na spremembe, ki jih uvaja premik ure. Čeprav nam jih koledar napove vnaprej, nas pogosto vseeno ujamejo nepripravljene.
Ključ ni v tem, da spremembe preprečimo – ker jih ne moremo – temveč v tem, da jih sprejmemo s pripravo in razumevanjem. Drobni rituali, kot so branje knjige pred spanjem, izogibanje kofeinu v poznih urah, sprehod v naravi ali zgolj tišina pred spanjem, lahko pomagajo telesu, da se lažje premakne z enega ritma na drugega.
Ko bomo naslednjič ob polnoči prestavljali uro, se spomnimo, da prestavljamo še nekaj drugega: lastno notranjo naravnanost. In ta je vredna spoštovanja.
