Katere pravice pripadajo starejšim, ki potrebujejo pomoč na domu?

Starejši, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti ali drugih zdravstvenih težav ne zmorejo več sami skrbeti zase, lahko v Sloveniji uveljavljajo pomoč na domu, denarni prejemek ali oskrbo družinskega člana. V okviru dolgotrajne oskrbe jim lahko glede na ugotovljene potrebe pripada od 20 do 110 ur storitev mesečno, ki jih trenutno krije obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Pravice niso odvisne zgolj od starosti ali višine pokojnine. Odločilno je predvsem, koliko pomoči človek potrebuje pri vsakodnevnih opravilih. Za pridobitev pravic mora oddati vlogo na pristojni center za socialno delo, kjer ocenijo njegovo samostojnost in določijo obseg upravičenosti.

Koliko ur brez doplačila lahko pripada starejšemu človeku?

Sistem dolgotrajne oskrbe upravičence razvršča v pet kategorij. Prva je namenjena ljudem z manjšimi potrebami po pomoči, peta pa tistim, ki potrebujejo zelo obsežno oskrbo.

Zneski denarnih prejemkov veljajo od 1. marca 2026. Upravičenec praviloma izbere oskrbo na domu ali denarni prejemek, ne obeh hkrati.

Človeku, ki je uvrščen v tretjo kategorijo, lahko na primer pripada 60 ur pomoči na mesec. To pomeni približno dve uri dnevno, če bi se storitve enakomerno razporedile skozi mesec. Dejanski urnik pa se prilagodi potrebam in dogovoru z izvajalcem.

Za storitve znotraj priznanega obsega ur upravičenec trenutno ne doplačuje. To ne pomeni, da so brezplačne tudi vse morebitne dodatne storitve, ki niso vključene v njegov osebni načrt.

Pri katerih opravilih lahko starejši dobi pomoč?

Dolgotrajna oskrba na domu ni omejena na gospodinjska opravila. Namenjena je predvsem ljudem, ki zaradi zmanjšane samostojnosti potrebujejo redno pomoč druge osebe.

Oskrba lahko vključuje pomoč pri umivanju, oblačenju, prehranjevanju, vstajanju iz postelje in gibanju po stanovanju.

Izvajalec lahko pomaga tudi pri pripravi obrokov, nakupovanju živil, gospodinjskih opravilih in drugih vsakodnevnih potrebah.

V okviru dolgotrajne oskrbe so predvidene tudi določene storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili. Mednje sodijo spremljanje zdravstvenega stanja, pomoč pri jemanju zdravil in preprečevanje razjed zaradi pritiska.

Katere storitve bo posameznik dejansko prejemal, je določeno v osebnem načrtu, ki ga pripravi skupaj z izvajalcem.

Če za starša skrbi sin ali hči, lahko pridobi pravico do plačila

Posebna možnost je oskrbovalec družinskega člana. Namenjena je ljudem s posebej velikimi potrebami po pomoči, ki so uvrščeni v četrto ali peto kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Oskrbovalec je lahko tudi odrasel otrok, ki skrbi za svojega starša, vendar mora izpolnjevati predpisane pogoje.

Med drugim mora z upravičencem živeti na istem naslovu, biti sposoben opravljati oskrbo in opraviti ustrezno usposabljanje. Praviloma mora tudi zapustiti trg dela, saj gre za posebno obliko zagotavljanja vsakodnevne oskrbe.

Oskrbovalcu enega družinskega člana pripada delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače. Če skrbi za dva upravičena družinska člana, znaša plačilo 1,8-kratnik minimalne plače. Ureditev vključuje tudi socialna zavarovanja in pravico do nadomestne oskrbe.

To torej ni dodatek, ki bi ga lahko samodejno prejel vsak zaposlen otrok, ki po službi pomaga ostarelim staršem.

Obstaja tudi občinska pomoč na domu

Poleg novega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji še naprej deluje socialnovarstvena pomoč na domu, ki jo organizirajo občine.

To je pomembno predvsem za starejše, ki potrebujejo nekaj pomoči pri gospodinjstvu, osebni negi ali vsakodnevnih opravkih, vendar še niso vključeni v dolgotrajno oskrbo oziroma čakajo na odločitev.

Občine storitev sofinancirajo najmanj v višini 50 odstotkov, v povprečju pa krijejo več kot 70 odstotkov stroškov. Po podatkih ministrstva uporabniki za uro storitve v povprečju plačajo približno pet do šest evrov, dejanska cena pa je odvisna od občine in izvajalca.

Občinska pomoč ni enaka dolgotrajni oskrbi iz obveznega zavarovanja. Razlikujejo se pogoji, način vključitve in financiranje.

Za začetek se lahko starejši ali njegovi svojci obrnejo na občino oziroma lokalnega izvajalca pomoči na domu in preverijo razpoložljivost storitve.

Kako vložiti vlogo za dolgotrajno oskrbo?

Postopek se začne na vstopni točki pristojnega centra za socialno delo. Vlogo lahko odda zavarovanec, njegov pooblaščenec ali skrbnik.

Po preverjanju pogojev svetovalec praviloma obišče vlagatelja na domu. Zanima ga, kako samostojno se oseba prehranjuje, oblači, giblje, skrbi za higieno in opravlja druge vsakodnevne dejavnosti.

Na podlagi ocene center za socialno delo izda odločbo o upravičenosti in posameznika uvrsti v ustrezno kategorijo. Nato se upravičenec odloči za obliko pravice in z izvajalcem pripravi osebni načrt.

Osnovni pogoji vključujejo ustrezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, praviloma najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih, urejeno prebivanje v Sloveniji in ugotovljeno potrebo po dolgotrajni pomoči.

Premoženje samo po sebi ne vpliva na upravičenost do dolgotrajne oskrbe.

Kaj pa dodatek za pomoč in postrežbo?

Posebno previdni morajo biti starejši, ki že prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo.

Ta pravica praviloma ni združljiva s pravicami iz sistema dolgotrajne oskrbe. Posameznik ne more preprosto obdržati obstoječega dodatka in hkrati začeti prejemati denarnega prejemka ali storitev dolgotrajne oskrbe.

Pred prehodom je zato smiselno preveriti, katera možnost je za posameznika primernejša. Pri tem ni pomembna samo višina denarnega prejemka, ampak predvsem obseg pomoči, ki jo človek dejansko potrebuje.

Po pravilih sistema se je treba primerljivi pravici odpovedati najmanj en dan pred sklenitvijo osebnega načrta. Zato obstoječega prejemka ni priporočljivo odpovedati, dokler niso razjasnjeni pogoji in potek prehoda.

Kaj storiti, če se zdravstveno stanje poslabša?

Potrebe po pomoči se lahko spremenijo. Starejši, ki je bil sprva še precej samostojen, lahko po padcu, bolezni ali hospitalizaciji potrebuje bistveno več oskrbe.

V takšnem primeru ni nujno, da mora ostati pri prvotno priznani kategoriji. Na pristojnem centru za socialno delo lahko zahteva ponovno oceno upravičenosti.

Septembra 2026 sprejeti interventni ukrepi so med drugim predvideli hitrejše prilagajanje pravic ob pomembnih spremembah zdravstvenega ali funkcionalnega stanja ter poenostavitev nekaterih prehodov med oblikami oskrbe.

Kdor za svojega starša ali drugega svojca že redno skrbi, naj zato najprej preveri, ali je bila vloga za dolgotrajno oskrbo sploh vložena. Pravica se ne prizna samodejno zgolj zato, ker je človek starejši ali potrebuje vsakodnevno pomoč.