V Sloveniji živi približno 159.800 ljudi z diagnosticirano sladkorno boleznijo. To pomeni, da ima bolezen približno vsak trinajsti prebivalec. Če bi vse te ljudi postavili drugega za drugim, bi nastala več deset kilometrov dolga vrsta, primerljiva z razdaljo med Kranjem in Celjem.
Toda dejansko število ljudi s sladkorno boleznijo je lahko še večje. Sladkorna bolezen tipa 2 se namreč lahko razvija več let, ne da bi človek opazil izrazite težave. Prav zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prebivalce spodbuja, naj preverijo svoje tveganje s kratkim vprašalnikom FINDRISK.
V okviru kampanje Skupaj odkrivajmo sladkorno, predstavljene 9. novembra 2026, želijo k preverjanju tveganja spodbuditi prebivalce vseh 212 slovenskih občin. Vprašalnik lahko vsakdo izpolni sam, v le nekaj minutah.
Sladkorna bolezen lahko ostane dolgo neodkrita
Pri sladkorni bolezni tipa 2 telo ne uporablja inzulina dovolj učinkovito, sčasoma pa ga lahko tudi ne proizvaja več dovolj. Zaradi tega se raven sladkorja v krvi zviša.
Težava je, da človek sprva pogosto nima očitnih simptomov. Lahko se počuti povsem običajno, čeprav je krvni sladkor že dalj časa previsok.
Dolgotrajno zvišana raven sladkorja lahko postopoma poškoduje krvne žile in živce. Med možnimi posledicami so bolezni srca in ožilja, poškodbe ledvic, težave z vidom ter slabše celjenje ran.
Na NIJZ zato opozarjajo, da odsotnost težav še ne pomeni, da sladkorna bolezen ni prisotna.
Posebej pozorni morajo biti ljudje, pri katerih se pojavlja več dejavnikov tveganja. Med njimi so višja starost, čezmerna telesna teža, premalo gibanja, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen v ožji družini.
Svoje tveganje lahko preverite v nekaj minutah
Za prepoznavanje ljudi s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 je na voljo vprašalnik FINDRISK.
Vprašalnik vsebuje preprosta vprašanja o starosti, telesni teži, obsegu pasu, gibanju, prehrani, krvnem tlaku in družinski obremenjenosti s sladkorno boleznijo.
Za izpolnjevanje ne potrebujete posebnega zdravstvenega znanja. Potrebujete le nekaj osnovnih podatkov o sebi, za natančnejši odgovor pa je koristno izmeriti tudi obseg pasu.
Če zberete 15 točk ali več, NIJZ priporoča obisk osebnega zdravnika. Ta bo presodil, ali je potrebno laboratorijsko preverjanje krvnega sladkorja.
Rezultat vprašalnika sam po sebi še ne pomeni, da imate sladkorno bolezen. Pokaže le, kako veliko je vaše tveganje za njen razvoj.
Pet znakov, ob katerih je priporočljivo obiskati zdravnika
Čeprav se sladkorna bolezen tipa 2 pogosto razvija neopazno, se lahko pri nekaterih ljudeh pojavijo značilni simptomi.
Med njimi so:
- nenavadno močna in pogosta žeja,
- pogosto uriniranje, tudi ponoči,
- dolgotrajna utrujenost,
- nepojasnjeno hujšanje,
- zamegljen vid.
Posamezni simptomi imajo lahko tudi druge vzroke, zato samo na njihovi podlagi ni mogoče postaviti diagnoze.
Če jih opažate, se naročite pri osebnem zdravniku, tudi če na vprašalniku niste dosegli 15 točk. Ob izraziti oslabelosti, bruhanju, zmedenosti ali motnjah zavesti pa je potrebna nujna zdravstvena pomoč.
Zdravnika je priporočljivo obiskati tudi, če so vam že ugotovili mejno zvišan krvni sladkor ali moteno toleranco za glukozo. To sta stanji, pri katerih je tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 povečano.
Zakaj je zgodnje odkrivanje tako pomembno?
Sladkorno bolezen tipa 2 je mogoče učinkovito zdraviti, pri številnih ljudeh pa lahko z ustreznimi spremembami življenjskega sloga zmanjšamo tudi tveganje za njen nastanek.
Redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in vzdrževanje primerne telesne teže lahko pomembno prispevajo k izboljšanju presnove krvnega sladkorja.
Če je bolezen že prisotna, zdravljenje vključuje prilagojen način prehranjevanja, gibanje in po potrebi zdravila. Cilj je urejanje krvnega sladkorja ter preprečevanje dolgoročnih zapletov.
Zgodnje odkritje omogoča začetek zdravljenja, še preden se pojavijo resnejše posledice.
NIJZ ob tem opozarja tudi na družinsko obremenjenost. Če ima sladkorno bolezen tipa 2 eden od vaših staršev, brat ali sestra, je tveganje za njen razvoj lahko večje.
Prav zato je smiselno, da vprašalnik izpolnijo tudi drugi odrasli družinski člani, zlasti če so starejši od 45 let ali imajo še druge dejavnike tveganja.
V Sloveniji je november še posebej primeren čas za pogovor o tej bolezni, saj 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni.
Če ne veste, kdaj so vam nazadnje izmerili krvni sladkor, lahko to preverite pri osebnem zdravniku. Rezultat preiskave vam lahko pojasni, ali je vrednost normalna, mejna ali pa so potrebne dodatne preiskave.
Vprašalnik FINDRISK je lahko prvi korak. Ne nadomešča laboratorijske preiskave, lahko pa pomaga pravočasno prepoznati ljudi, ki bi jo potrebovali.
