Zaposlenim v Sloveniji za leto 2026 pripada najmanj 740,94 evra zimskega regresa, ki mu mnogi pravijo tudi obvezna božičnica. Če ste letos zamenjali službo ali se zaposlili šele med letom, vam praviloma pripada sorazmerni del glede na trajanje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
To pomeni, da pravice do izplačila ne izgubite, če pri podjetju niste zaposleni vseh 12 mesecev. Če ste letos delali pri dveh delodajalcih, vam mora vsak izplačati ustrezen del zimskega regresa za obdobje, ko ste bili pri njem zaposleni.
Koliko znaša božičnica za leto 2026?
Zakon o pravici do zimskega regresa določa, da mora delodajalec zaposlenemu izplačati zimski regres v višini polovice minimalne plače. Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 evra, zato je zakonsko določeni zimski regres 740,94 evra.
Celoten znesek pripada zaposlenemu, ki je oziroma bo pri delodajalcu zaposlen vse koledarsko leto in dela polni delovni čas. Če zaposlitev traja krajši čas, se znesek praviloma zmanjša sorazmerno obdobju zaposlitve.
Za lažjo predstavo poglejmo nekaj primerov:
| Trajanje zaposlitve v letu 2026 | Zimski regres |
|---|---|
| 12 mesecev | 740,94 € |
| 9 mesecev | 555,71 € |
| 6 mesecev | 370,47 € |
| 4 mesece | 246,98 € |
| 2 meseca | 123,49 € |
Izračuni so informativni in predpostavljajo polni delovni čas ter dopolnjene cele mesece zaposlitve. Pri zaposlitvah sredi meseca je treba upoštevati dejansko obdobje zaposlitve.
Kaj pa, če ste med letom zamenjali delodajalca?
Menjava službe ne pomeni, da ostanete brez zimskega regresa.
Če ste bili na primer od januarja do konca junija zaposleni v enem podjetju, od julija pa v drugem, vam mora vsak delodajalec izplačati polovico zakonskega zneska.
V takšnem primeru bi od prvega delodajalca prejeli 370,47 evra, enako pa od drugega. Skupaj bi torej prejeli 740,94 evra.
Enako načelo velja, če ste delovno razmerje prekinili in ste bili nekaj časa brezposelni. Takrat vam pripada zimski regres samo za obdobja, ko ste bili dejansko zaposleni.
Pravica velja tudi, če ste delovno razmerje med letom prekinili sami oziroma ste dali odpoved. Razlog prenehanja zaposlitve sam po sebi ne odvzame pravice do sorazmernega izplačila.
Ali dobite manj, če delate samo štiri ure na dan?
Pri zaposlitvi za krajši delovni čas je zimski regres praviloma sorazmeren tudi pogodbeno dogovorjenemu delovnemu času.
Delavec, ki je vse leto zaposlen za polovico polnega delovnega časa, bi tako praviloma prejel 370,47 evra.
Vendar obstajajo pomembne izjeme.
Delavci, ki delajo krajši delovni čas na posebnih zakonskih podlagah, denimo zaradi starševstva, invalidnosti ali drugih primerov iz 67. oziroma 67.b člena Zakona o delovnih razmerjih, so lahko upravičeni do celotnega zimskega regresa.
Zato ni dovolj upoštevati zgolj števila ur, navedenega v pogodbi. Pomemben je tudi razlog za krajši delovni čas.
Zimski regres in dodatna božičnica nista isto
Pri izplačilih ob koncu leta je treba razlikovati med zakonskim zimskim regresom in morebitno dodatno božičnico oziroma nagrado za poslovno uspešnost.
Zimski regres je obvezna pravica zaposlenih. Delodajalec se njegovemu izplačilu ne more preprosto odpovedati zaradi slabšega poslovanja.
Dodatna božičnica pa je odvisna od kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi ali pravil delodajalca.
Podjetje lahko zato poleg zakonskih 740,94 evra zaposlenim izplača še dodatno nagrado. Pri njej lahko veljajo drugačni pogoji, tudi glede trajanja zaposlitve in meril za izplačilo.
Koliko božičnice vam pripada?
Informativni izračun za leto 2026. Upoštevani so dnevi zaposlitve in delež delovnega časa.
Do kdaj mora biti denar nakazan?
Zimski regres za leto 2026 mora biti praviloma izplačan najpozneje do 18. decembra 2026.
Zakon dopušča poznejše izplačilo, najpozneje do 31. marca 2027, če so izpolnjeni pogoji glede nelikvidnosti delodajalca in takšno možnost določa kolektivna pogodba dejavnosti. Ta izjema ne velja za javni sektor.
Zakonski zimski regres je do predpisane višine oproščen dohodnine in prispevkov za socialno varnost, zato pri običajnem samostojnem izplačilu delavec prejme celoten pripadajoči znesek. Pri dodatnih nagradah za poslovno uspešnost veljajo posebna davčna pravila.
Če ste letos zamenjali službo, pred decembrskim izplačilom preverite, koliko časa ste bili zaposleni pri posameznem delodajalcu. Tako boste lažje ugotovili, kolikšen znesek vam mora izplačati vsak od njih.
Če zimskega regresa ne prejmete, se najprej obrnite na delodajalca. Ob kršitvah je mogoče podati tudi prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
