Kako dolgo bomo živeli? Na to vprašanje odgovarja veliko dejavnikov – od genetike do okolja, od zdravstvene oskrbe do prehrane, pa tudi od miru, stresa in dostopa do znanja. Toda eden od najbolj zgovornih pokazateljev kakovosti življenja v posamezni državi je še vedno: povprečna pričakovana življenjska doba.
Zemljevid Evrope, ki temelji na podatkih UNICEF-a in prikazuje povprečni življenjski vek, ponuja zanimiv vpogled v razlike med zahodom in vzhodom celine – a tudi nekaj nepričakovanih rezultatov, ki zahtevajo razlago.
Zahodna Evropa živi najdlje
Francija in Italija nad 84 let
Po podatkih, zbranih v zadnjih letih, prebivalci Francije v povprečju dočakajo 84.4 let, Italijani pa 84.2. V obeh državah gre zasluge pripisati dobro organiziranemu zdravstvenemu sistemu, raznoliko mediteransko prehrano in velikemu poudarku na socialni varnosti.
Španija, Švica in Skandinavci sledijo zelo blizu
Švica s 84 leti, Španija z 83.3 in Švedska s 83.6 let izstopajo kot države z visoko pričakovano življenjsko dobo. Enako velja za Norveško in Finsko, kjer prebivalci doživijo povprečno 83.5 oziroma 82.5 let. Skandinavski model države blaginje, nizka raven kriminala in dobro uravnoteženo življenje prinašajo dolgoročne učinke.
Velika Britanija, Nizozemska in Irska se približujejo 83 letom
Zahodnoevropske države kot so Irska (82.9), Nizozemska (82.6) in Velika Britanija (82.3) potrjujejo, da se daljša življenjska doba ne konča pri sredozemskem pasu, temveč vključuje tudi bolj urbano in industrijsko razvite regije.
Srednja Evropa ostaja tik pod vrhom
Nemčija z 82.2 leti, Avstrija še malce višje
Nemčija dosega 82.2 let, Avstrija 82.6. Obe državi imata stabilen zdravstveni sistem in visoko raven zdravstvenega zavarovanja. Kljub temu, da ne dosegata južnega povprečja, ostajata trdno zasidrani med najuspešnejšimi evropskimi državami po pričakovani starosti.
Slovenija presega evropsko povprečje
S 82.6 leti se Slovenija uvršča zelo visoko na lestvico. To je rezultat kombinacije relativno dobre dostopnosti zdravstva, nizke ravni nasilja in visoke ozaveščenosti prebivalstva o preventivi.
Madžarska in Slovaška rahlo zaostajata
Na Madžarskem je pričakovani življenjski vek 76.1, na Slovaškem 76.9 let. Gre za državi, ki sta po padcu socializma postopoma izboljševali življenjske razmere, a še vedno trpita zaradi velikih razlik v kakovosti zdravstvene oskrbe med urbanim in podeželskim prebivalstvom.
Vzhod Evrope in Balkan – nižja pričakovana starost
Ukrajina in Rusija zaskrbljujoče nizko
Rusija je z življenjsko dobo 69.5 let daleč pod evropskim povprečjem. Ukrajina, čeprav rahlo višje, z 73 leti prav tako kaže posledice dolgotrajne politične in gospodarske nestabilnosti. Vpliv vojn, alkoholizma in slabega zdravstvenega sistema pušča globoke sledi.
Države Balkana se gibljejo med 75 in 79 leti
Srbija dosega 75.1, Črna gora 75.3, Albanija 78.1 in Bosna in Hercegovina 77.1 let. Hrvaška s 79.4 let že presega svetovno povprečje, vendar zaostaja za srednjeevropskimi državami.
Turčija izstopa z visokim rezultatom
Zanimivo je, da Turčija s 82 leti dosega primerljivo povprečje kot nekatere države zahodne Evrope. Del tega je mogoče pripisati napredku v zdravstvu, del pa drugačnim življenjskim slogom v posameznih regijah.
Kako vplivajo življenjski pogoji?
Hrana, gibanje in stres
Prehrana, redna telesna aktivnost in obvladovanje stresa so temeljni dejavniki, ki vplivajo na dolgoživost. Države z visoko življenjsko dobo imajo pogosto kulturno ukoreninjene navade prehranjevanja, aktivnega staranja in podpore starejšim.
Zdravstvo in preventiva imata odločilno vlogo
Države z dostopnim in kakovostnim zdravstvom, kjer je preventiva samoumevna že od mladosti, beležijo višjo povprečno starost. Sistematični pregledi, cepljenja, zgodnje odkrivanje bolezni – vse to podaljšuje kakovost življenja.
Družbena stabilnost in dostop do znanja
Raziskave kažejo, da dolga življenjska doba ni nujno povezana le z denarjem, temveč z občutkom varnosti, pripadnosti in možnosti izobraževanja. Države z razvito družbeno mrežo in nizko stopnjo socialne izolacije se uvrščajo visoko.
Kje se nahaja Slovenija in kam gremo?
Med najboljšimi v srednji in jugovzhodni Evropi
Slovenija z 82.6 leti presega nekatere zahodne sosede in močno vodi med državami nekdanje Jugoslavije. Ta rezultat je plod dobre organizacije osnovnega zdravstva, razvejene mreže zdravstvenih domov in ugodnega življenjskega okolja.
Izstopamo tudi v dolžini zdravega življenja
Pričakovana življenjska doba v dobrem zdravju v Sloveniji presega 65 let, kar pomeni, da ljudje dolgo ostajajo aktivni in samostojni. To pomeni tudi manjše obremenitve za sistem dolgotrajne oskrbe.
Največ izzivov v prihodnosti predstavljata neenakost in staranje
Čeprav smo visoko, ostajajo izzivi – predvsem v dostopu do oskrbe na podeželju, dolgotrajni oskrbi starejših in socialnih razlikah. Uspeh prihodnjih let bo odvisen od tega, kako se bomo odzvali na te trende.
