V vročih dneh ni najbolje čakati, da postanemo močno žejni. Z leti je občutek žeje lahko manj izrazit, hkrati pa telo vročino prenaša slabše, zato je pri starejših odraslih smiselno piti redno skozi ves dan. Posebej previdni morajo biti ljudje, ki jemljejo diuretike ali imajo bolezni srca, ledvic oziroma druga stanja, zaradi katerih jim je zdravnik omejil količino tekočine.
Za zdrave odrasle Evropska agencija za varnost hrane kot priporočen dnevni vnos navaja približno 2 litra vode za ženske in 2,5 litra za moške. Pri tem gre za skupni vnos vode iz pijače in hrane, potrebe pa se ob vročini, močnem potenju in telesni aktivnosti povečajo.
Zakaj z leti žeje ne občutimo vedno pravočasno?
Žeja je eden od načinov, s katerimi nas telo opozori, da potrebuje tekočino. Toda ta signal ni pri vseh enako močan.
Starejši ljudje se poleg tega počasneje prilagajajo nenadnim temperaturnim spremembam. Pogosteje imajo tudi kronične bolezni in jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na uravnavanje telesne temperature, potenje ali ravnovesje tekočin. Ljudem, starim 65 let in več, v vročini svetujejo, naj pijejo več vode kot običajno in naj s pitjem ne čakajo na občutek žeje.
To ne pomeni, da mora vsak človek po 60. letu ves dan šteti kozarce. Bolj uporabno je ustvariti rutino: nekaj popiti pri zajtrku, nato dopoldne, ob kosilu, popoldne in ob večerji.
Če več ur preživimo na vrtu, hodimo po soncu ali se močneje potimo, bodo potrebe praviloma večje kot na dan, ki ga preživimo v hladnem prostoru.
Koliko tekočine je v vročini dovolj?
Univerzalne številke, ki bi veljala za vse, ni. Na potrebe vplivajo telesna velikost, prehrana, temperatura, telesna dejavnost, zdravila in zdravstveno stanje.
Kot osnovna orientacija lahko služijo evropske referenčne vrednosti približno 2 litra vode dnevno za ženske in 2,5 litra za moške. Del te količine dobimo tudi iz hrane. Sadje, zelenjava, juhe, jogurt in številna druga živila vsebujejo precej vode.
V vročini je zato bolj smiselno razmišljati o rednem nadomeščanju tekočine kot o eni točno določeni številki.
Najbolj preprosta izbira je voda. K dnevnemu vnosu tekočine prispevajo tudi druge pijače. Če se močno potimo ali imamo drisko oziroma bruhamo, so razmere drugačne, saj telo poleg vode izgublja tudi elektrolite.
NHS svetuje, naj ljudje ob večjem tveganju za dehidracijo, denimo zaradi vročine in potenja, pijejo več kot običajno. Koristen vsakdanji pokazatelj je tudi urin: praviloma naj bo svetlejše barve.
Pomembna izjema so ljudje, ki jim je zdravnik zaradi srčnega ali ledvičnega obolenja omejil pitje. Enako velja za nekatere bolnike, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode. V takem primeru samovoljno povečevanje vnosa tekočine ni priporočljivo.
Znaki, da telesu morda že primanjkuje tekočine
Dehidracija se lahko začne precej neopazno. Med pogostejšimi znaki so:
- suha usta in ustnice,
- temnejši urin ali redkejše uriniranje,
- glavobol,
- utrujenost,
- omotica ali vrtoglavica,
- izrazitejša žeja.
Starejši odrasli so med skupinami z večjim tveganjem za dehidracijo. Če se pojavi vztrajna omotica ob vstajanju, zelo malo urina, nenavadna zaspanost, hitro dihanje, pospešen srčni utrip ali zmedenost, je potrebna večja previdnost in po potrebi zdravstvena pomoč.
Pri vročinski izčrpanosti se lahko pojavijo tudi glavobol, slabost, šibkost, močno potenje in mišični krči.
Preprost način, da čez dan ne pozabimo piti
Namesto velike količine naenkrat je za večino ljudi prijetneje tekočino razporediti čez ves dan.
Kozarec vode lahko postane del zajtrka in vsakega glavnega obroka. Steklenico ali vrč pustimo na mestu, kjer ga pogosto vidimo. Če sama voda ne tekne, lahko pomaga rezina limone, nekaj listov mete ali nesladkan čaj.
Koristna je tudi hrana z veliko vode. Poleti so dobra izbira lubenica, melona, breskve, kumare, paradižnik, jogurt in lažje juhe. Starejši ljudje naj imajo tekočino ves čas dostopno in da pitje povežejo z obroki.
Najpomembnejše pravilo vročega dne je zato preprosto: ne čakajte, da vas žeja močno opozori nase. Redni manjši vnosi tekočine so precej zanesljivejši način, da telo tudi v popoldanski vročini ohrani normalno ravnovesje.
