Prvi zreli plodovi pravega kostanja pri nas praviloma začnejo padati proti koncu septembra, glavnina pa dozoreva v oktobru. Natančen čas je odvisen od lege, nadmorske višine, sorte in poteka vremena. Pri nekaterih slovenskih sortah je glavno zorenje denimo v prvi polovici oktobra.
Letos bo zanimivo predvsem vprašanje poletne suše. Kostanj je na pomanjkanje vode občutljiv, posebej spomladi in v začetku poletja, zato lahko dolgotrajnejša suša vpliva na rast in razvoj plodov. Bolj namočena zima oziroma več snega v hribih lahko pomaga predvsem tam, kjer so tla globlja in dobro zadržujejo vlago, vendar sama po sebi ne more povsem nadomestiti daljšega poletnega pomanjkanja vode.
Prvi znak ni datum, ampak ježica
Najbolj zanesljiv znak zrelosti ni koledar, ampak videz ploda.
Kostanj je zrel, ko ježice začnejo rumeneti, pokati in padati na tla. Zelenih, zaprtih ježic ni smiselno trgati z drevesa, saj plodovi še niso povsem dozoreli. V nasadih se pobira predvsem kostanj, ki je sam izpadel iz odprtih ježic.
Na toplih in nižjih legah se lahko prvi posamezni plodovi pojavijo že konec septembra. V hladnejših in višjih krajih se glavno pobiranje pogosto pomakne globlje v oktober.
Zato prvi kostanji, ki jih opazimo pod drevesi, še ne pomenijo, da je sezona na vrhuncu. Večje količine običajno pridejo nekoliko pozneje.
Je kostanj pri vas že zrel?
Označite znake, ki jih opazite pod kostanji. Več kot jih je, bližje je pravi čas za nabiranje.
Kaj lahko letos naredi poletna suša?
Pri pravem kostanju je voda pomembna precej dlje pred samim zorenjem.
Novejše raziskave kažejo, da je vrsta občutljiva predvsem na spomladansko in zgodnjepoletno sušo. Na rastiščih z boljšo oskrbo z vodo kostanj praviloma lažje prestane vroča in suha obdobja, medtem ko lahko pomanjkanje vode zmanjša rast in poveča stres rastline.
To lahko vpliva tudi na pridelek. Dolgotrajna kombinacija vročine in suše obremenjuje kostanj, saj rastlina težje ohranja normalno oskrbo listov in razvijajočih se plodov z vodo.
Ni pa mogoče samo iz podatka, da je bilo poletje suho, napovedati, da bo letošnji kostanj slab. Veliko pomeni, kje drevo raste.
Kostanj na severnem pobočju, v globljih tleh ali na območju, kjer se vlaga zadržuje dlje, je lahko po sušnem poletju v precej boljšem stanju kot drevo na plitvih in izpostavljenih tleh.
Je več snega pozimi lahko prednost?
Do določene mere da. Debelejša snežna odeja v višjih legah pomeni, da se ob taljenju del vode počasi vpije v tla. Če so tla dovolj globoka in sposobna zadržati vlago, lahko tako nastane boljša začetna zaloga vode za pomlad.
Toda ta zaloga ni neomejena. Med vročim in suhim poletjem se lahko zgornje plasti zemlje hitro izsušijo, zato veliko pomeni tudi razporeditev poletnih padavin.
Za kostanj je torej ugodnejša kombinacija: dovolj zimske in spomladanske vode, globoka tla ter vsaj občasne poletne padavine. Sama snežna zima ni zagotovilo za dober jesenski pridelek.
Kje bomo prve kostanje iskali najprej?
Najprej se splača pogledati na toplejše in nižje lege, kjer plodovi praviloma dozorijo hitreje. V začetku oktobra se nato sezona hitro razširi tudi drugam.
Če boste šli v gozd, velja še praktično pravilo: posameznik lahko v Sloveniji za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma kostanja, razen tam, kjer je nabiranje posebej omejeno ali prepovedano.
Najbolj uporaben znak za letošnjo sezono bo zato v prihodnjih tednih pogled pod drevo. Prve porumenele in odprte ježice bodo povedale precej več kot sam datum na koledarju.
