Krepuskularni žarki so svetli snopi sončne svetlobe, ki jih lahko občasno opazimo med oblaki. Najpogosteje se pojavijo ob sončnem vzhodu ali zahodu, ko je Sonce nizko nad obzorjem, vendar jih je mogoče videti tudi čez dan.
Pojav nastane, ko oblaki ali druge ovire del sončne svetlobe zastrejo, skozi odprtine med njimi pa posamezni snopi še vedno prodrejo proti tlom. Ker se svetloba v ozračju razprši na drobnih delcih in kapljicah vode, postanejo ti žarki dobro vidni.
Zakaj so žarki videti, kot da se širijo iz ene točke?
Na nebu pogosto delujejo kot velika svetlobna pahljača. Videti je, kot da se iz ene točke širijo v različne smeri.
V resnici so sončni žarki skoraj vzporedni. Tak videz je posledica perspektive. Podobno se nam tudi železniški tiri v daljavi navidezno približujejo, čeprav ostajajo med seboj vzporedni.
Bolj izraziti so lahko takrat, ko so v zraku drobne kapljice vode, prah ali drugi delci, saj se na njih sončna svetloba lažje razprši. Prav zato so lahko posebno opazni ob spremenljivem vremenu, med oblaki ali po dežju.
Najpogosteje jih vidimo zjutraj in zvečer
Ime krepuskularni izhaja iz latinske besede crepusculum, ki pomeni somrak. Pojav je namreč pogosto najbolj izrazit prav okoli sončnega vzhoda in zahoda.
Takrat je Sonce nižje, svetloba pa mora skozi daljši del ozračja. Če so hkrati prisotni primerno razporejeni oblaki, lahko nastanejo zelo izraziti svetli in temni pasovi.
Temnejši deli niso posebni “temni žarki”, ampak predvsem sence oblakov, medtem ko svetlejši pasovi predstavljajo območja, skozi katera sončna svetloba prodira bolj neposredno.
Krepuskularne žarke lahko ob pravih razmerah opazujemo tudi v Sloveniji. Včasih so vidni le nekaj minut, drugič ostanejo na nebu precej dlje, predvsem ob počasnem premikanju oblakov.
Če jih želite fotografirati, je običajno najbolje počakati na trenutek, ko je Sonce delno zakrito z oblaki, svetlobni snopi pa se jasno ločijo od temnejšega ozadja. Posebna oprema ni potrebna, saj je pojav mogoče dobro ujeti že s telefonom.
