Nočna pot iz spalnice do kopalnice se zdi povsem običajno opravilo. Toda pri starejših lahko že nekaj korakov v temi pomeni povečano tveganje za padec. Najpogostejše nevarnosti so slaba osvetlitev, ovire na tleh in prehitro vstajanje iz postelje.
Na te nevarnosti opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je 16. oktobra 2026 objavil posodobljena priporočila za preprečevanje padcev pri starejših.
Posebno pozornost namenja prav nočnemu vstajanju, ko se oči počasneje prilagajajo temi, človek pa lahko zaradi zaspanosti, slabšega ravnotežja ali omotice hitreje izgubi stabilnost.
Večino takšnih tveganj je mogoče zmanjšati že z nekaj preprostimi spremembami doma.
1. Temna pot do kopalnice
Mnogi ponoči ne prižgejo luči, ker ne želijo prebuditi partnerja ali pa menijo, da pot do kopalnice dovolj dobro poznajo.
Toda prav slaba osvetlitev je lahko nevarna. V temi težje opazimo rob preproge, prag, copate ali druge predmete, ki ležijo na tleh.
NIJZ zato priporoča, da je pot med spalnico in kopalnico dobro osvetljena. Stikalo ali svetilka naj bosta dosegljiva že iz postelje, da nam ni treba vstajati v popolni temi.
Koristna rešitev so tudi nočne lučke s senzorjem gibanja. Namestimo jih lahko ob postelji, na hodniku in pred vhodom v kopalnico.
Svetloba naj bo dovolj močna, da jasno vidimo tla in morebitne ovire. Če je potrebna dodatna osvetlitev, jo prižgemo, še preden nadaljujemo pot.
2. Preproge, copati in druge ovire na tleh
Druga nevarnost so predmeti, na katere podnevi skoraj ne pomislimo.
Manjša preproga ob postelji, električni kabel, torba na hodniku ali copati, ki jih pustimo sredi poti, lahko ponoči povzročijo spotik.
Posebej nevarne so preproge, ki drsijo po gladkih tleh ali imajo zavihane robove.
NIJZ priporoča, da so poti, po katerih hodimo, čim bolj proste in varne. To velja za spalnico, hodnike in kopalnico.
Pred spanjem je zato smiselno preveriti, ali je pot do stranišča prosta.
Pozornost namenimo tudi obutvi. Široki copati brez opore za peto lahko zdrsnejo z noge, posebej kadar se premikamo nekoliko negotovo. Varnejši so stabilni, ustrezno veliki copati z nedrsečim podplatom.
V kopalnici je treba paziti še na mokra tla. Pri ljudeh, ki imajo težave z ravnotežjem, so lahko koristna tudi trdno nameščena oprijemala ob stranišču.
3. Prehitro vstajanje iz postelje
Tretja nevarnost ni povezana s prostorom, ampak z načinom vstajanja. Nekateri ljudje ob hitrem prehodu iz ležečega v stoječi položaj občutijo omotico, slabost ali kratkotrajno zameglitev vida.
Eden od možnih vzrokov je nenaden padec krvnega tlaka ob vstajanju, ki ga imenujemo ortostatska hipotenzija.
Težava je lahko pogostejša pri starejših, zlasti pri tistih, ki jemljejo določena zdravila, imajo težave z uravnavanjem krvnega tlaka ali so dehidrirani.
Zato ni priporočljivo, da iz postelje nenadoma skočimo in takoj odhitimo proti kopalnici.
Varneje je vstajati postopoma:
- Najprej se obrnemo na bok in počasi usedemo na rob postelje.
- Nekaj trenutkov mirno sedimo in premaknemo stopala ter noge.
- Nato počasi vstanemo in preverimo, ali se počutimo stabilno.
- Šele potem se odpravimo proti kopalnici.
Če se nam ob vstajanju zavrti, se ponovno usedemo in počakamo, da omotica mine.
Ponavljajoče se vrtoglavice ali občutka, da bomo omedleli, ne smemo pripisovati zgolj starosti. O tem se je treba pogovoriti z zdravnikom, ki lahko preveri krvni tlak, zdravila in druge možne vzroke.
Kdo mora biti pri nočnem vstajanju še posebej previden?
NIJZ priporoča, da si starejši zastavijo tri vprašanja:
- Ali se med stanjem ali hojo počutim nestabilno?
- Ali me skrbi, da bi lahko padel?
- Ali sem v zadnjih 12 mesecih že padel?
Če je odgovor na katero od vprašanj pritrdilen, je tveganje za padec lahko povečano.
V takšnem primeru je priporočljiv pogovor z izbranim zdravnikom. Ta lahko oceni ravnotežje, mišično moč, način hoje in morebitni vpliv zdravil.
Posebno pozornost potrebujejo tudi ljudje, ki ponoči večkrat vstajajo zaradi potrebe po uriniranju. Če je takšno vstajanje pogosto, novo ali se stopnjuje, je smiselno preveriti tudi njegov vzrok.
Pogosto nočno uriniranje ima lahko različne razloge, od navad pri pitju tekočine do zdravstvenih težav ali vpliva zdravil.
Kaj storiti, če starejša oseba ponoči pade?
Če pride do padca, ni priporočljivo takoj na silo vstati.
Najprej je treba preveriti, ali je prišlo do poškodbe in ali lahko oseba varno premika roke in noge.
Pri hudih bolečinah, sumu na zlom, poškodbi glave z opozorilnimi znaki ali nezmožnosti vstajanja je treba poklicati pomoč. Ob resnih poškodbah oziroma nujnem zdravstvenem stanju pokličemo številko 112.
NIJZ priporoča zdravniški pregled tudi po na videz lažjem padcu, saj je pomembno ugotoviti, zakaj je do njega prišlo in kako preprečiti naslednjega.
Starejšim, ki živijo sami, priporočajo tudi možnost hitrega klica na pomoč, na primer z mobilnim telefonom ali osebnim alarmom.
Pet minut zvečer lahko pomeni varnejšo noč
Pred spanjem se je koristno sprehoditi od postelje do kopalnice in preveriti, ali bi lahko kaj povzročilo težave. Poglejte, ali luči delujejo, ali je pot prosta, ali preproge drsijo in ali so copati na dosegu roke.
Telefon ali osebni alarm naj bo prav tako dostopen, še posebej če živite sami.
Pri tem ni treba spreminjati celotnega stanovanja. Včasih zadostuje že premik manjše preproge, odstranitev kabla ali namestitev dodatne lučke.
Za ljudi, ki ponoči pogosto vstajajo, lahko prav takšne spremembe pomenijo manjše tveganje za poškodbe in večjo samostojnost pri vsakdanjih opravilih.
