Pomlad na vrtu pogosto prinese iste dileme. Med njimi je tudi vprašanje, kako pripraviti semenski krompir, da bo ob sajenju v čim boljši kondiciji. Prav pri tej fazi se namreč naredi več razlike, kot se zdi na prvi pogled. Gomolj, ki je pred sajenjem dobro nakaljen in pravilno pripravljen, ima praviloma boljši start, enakomernejšo rast in več možnosti za zdrav razvoj.
Med vrtičkarji se znova vračata dva preprosta postopka, ki ju poznajo tudi starejše generacije. Prvi je nakaljevanje na dnevni svetlobi, drugi pa prerez večjih gomoljev in zaščita reza s pepelom. Gre za stara, praktična prijema, ki sta še danes zanimiva predvsem zato, ker ne zahtevata skoraj ničesar, učinek pa je lahko zelo koristen.
Nakaljevanje na svetlobi daje čvrstejše klice
Semenski krompir se pogosto nakaljuje nekaj tednov pred sajenjem. Pomembno je, da gomolji niso spravljeni v popolno temo, saj takrat razvijejo dolge, blede in krhke klice. Takšne klice se pri sajenju hitro poškodujejo, rastlina pa izgubi dragocen začetni zagon.
Na dnevni svetlobi je slika drugačna. Klice ostanejo krajše, debelejše in bolj čvrste. To pomeni, da lažje prenesejo rokovanje in imajo po sajenju boljše izhodišče za rast. Gomolje je zato smiselno razporediti v zabojčke ali na plitve podlage v svetlem, hladnejšem prostoru, kjer ni prevelike vročine.
Večje gomolje je mogoče prerezati, a previdno
Večji semenski krompir je mogoče prerezati, če ima vsak del dovolj očes oziroma nastavkov za rast. Tako iz enega gomolja nastaneta dva sadilna kosa, kar je praktična rešitev, kadar želimo porabiti seme bolj gospodarno.
Svež rez je občutljiv, zato ga je dobro zaščititi. Eden od starih načinov je posip s pepelom, ki pomaga, da se rezna površina osuši in je manj izpostavljena propadanju. Pred sajenjem je priporočljivo, da prerezani deli kratek čas počivajo, da se površina nekoliko zaceli.
PREBERI TUDI: Veliko ljudi napačno shranjuje krompir – zato hitreje kali
Dober začetek se na vrtu hitro pozna
Priprava krompirja pred sajenjem ni zapletena, lahko pa odloča o prvih tednih rasti. Svetloba pri nakaljevanju in premišljena priprava večjih gomoljev sta preprosta koraka, s katerima se vrtičkar približa bolj enakomernemu nasadu. Prav v takih drobnih opravilih se pogosto skriva razlika med povprečnim in lepim pridelkom. Stare vrtnarske navade zato niso le spomin na preteklost, ampak ostajajo uporabno znanje tudi za današnji vrt.
