Pred ribanjem repe, zlasti če jo pripravljamo za domače kisanje, jo je koristno za kratek čas namočiti v hladno vodo. Tako se zemlja, ki se drži lupine in ostankov korenin, zmehča in jo lažje odstranimo. Repa je namreč korenovka, ki raste neposredno v zemlji, zato je lahko tudi po pobiranju precej umazana.
Namakanje je predvsem pomoč pri čiščenju, ne pa nujen pogoj za uspešno kisanje. Če je repa že čista, zadostuje temeljito pranje pod tekočo vodo. Pomembno je, da pred lupljenjem in ribanjem odstranimo čim več zemlje, saj se lahko sicer nečistoče z nožem ali ribalnikom prenesejo na užitni del.
Zakaj je namakanje koristno predvsem pri domači repi?
Repa, ki jo jeseni poberemo z vrta ali njive, ima pogosto precej zemlje v vdolbinah okoli koreninskega vratu. To je posebej opazno pri večjih plodovih z ostanki listov in drobnimi koreninami.
Na fotografiji je lepo viden takšen primer. Repi sta potopljeni v posodo z vodo, na njuni površini pa je še nekaj zemlje. Voda se je zaradi nečistoč že obarvala.
Če bi takšno repo začeli takoj lupiti, bi se zemlja lahko razmazala po površini ali prenesla na nož.
Kratko namakanje pomaga zmehčati zasušene delce zemlje, ki jih nato lažje odstranimo s krtačko. Posebej uporabno je pri večjih količinah, ko za kisanje pripravljamo več kilogramov repe naenkrat.
Vendar namakanje samo po sebi ne pomeni, da je zelenjava že dobro oprana. Voda v posodi se namreč hitro umaže.
Zato je treba repo po namakanju še temeljito sprati pod hladno tekočo vodo.

Koliko časa naj bo repa v vodi?
Če je repa močno umazana, je lahko približno 10 do 20 minut namakanja praktično izhodišče, da se zasušena zemlja zmehča. To ni strogo predpisan čas, saj je odvisen predvsem od tega, kako umazani so plodovi.
Za namakanje uporabimo čisto posodo in hladno pitno vodo.
Če voda postane zelo motna, jo zamenjamo. Repo nato očistimo s čisto krtačko za zelenjavo in jo speremo pod tekočo vodo.
Dolgotrajno namakanje ni potrebno. Prav tako ni priporočljivo, da bi repo več ur pustili stati v isti umazani vodi.
Strokovna priporočila za varno pripravo zelenjave dajejo prednost pranju pod tekočo vodo, saj tako odstranjujemo zemljo in zmanjšujemo možnost prenosa mikroorganizmov.
Pri pranju repe ne uporabljamo mila, detergentov ali drugih gospodinjskih čistil.
Ali namakanje vpliva na okus in trpkost repe?
Nekateri repo pred pripravo namakajo tudi zato, ker želijo omiliti njen nekoliko oster okus.
Toda kratko namakanje cele, neolupljene repe v hladni vodi nima dokazanega pomembnega vpliva na njeno trpkost oziroma ostrino.
Značilen okus repe je povezan predvsem z naravno prisotnimi žveplovimi spojinami. Te so značilne tudi za zelje, redkev in druge sorodnice iz družine križnic.
Na okus vplivajo sorta, starost in razmere med rastjo.
Mlajši, manjši plodovi so pogosto nežnejši, medtem ko imajo lahko večje in starejše repe izrazitejši okus ter bolj vlaknato notranjost.
Če repo pripravljamo za kisanje, se njen okus pozneje spreminja predvsem zaradi mlečnokislinskega vrenja. Pri tem bakterije pretvarjajo naravno prisotne sladkorje v mlečno kislino, zaradi česar repa dobi značilen kisel okus.
Za uspešno kisanje sta zato pomembnejša pravilna priprava in ustrezno vrenje kot samo predhodno namakanje.
Kako repo pravilno pripravimo za ribanje?
Po namakanju in temeljitem pranju najprej odstranimo preostanke listov in korenin.
Nato repo olupimo. Pri večjih plodovih je lahko lupina precej čvrsta, zato uporabimo oster nož ali ustrezen lupilnik.
Med lupljenjem preverimo tudi notranjost. Če opazimo večje poškodbe ali gnile dele, takšne repe ne uporabimo za kisanje.
Očiščeno repo nato naribamo na trakove želene debeline.
Za domačo kislo repo so običajno primernejši nekoliko debelejši rezanci, saj po fermentaciji ohranijo prijetnejšo strukturo. Zelo drobno naribana repa se lahko hitreje zmehča.
Pri ribanju večjih količin je treba paziti tudi na čistočo ribalnika, posod in delovne površine.

Pred kisanjem je pomembna še ena podrobnost
Pri domačem kisanju repe ne smemo pozabiti na pravilno količino soli.
Za običajno suho soljenje naribane zelenjave se pogosto uporablja približno dva odstotka soli glede na maso zelenjave, vendar je treba upoštevati preverjen recept in izbrani način fermentacije.
To pomeni približno 20 gramov soli na kilogram naribane repe.
Sol pomaga pri izločanju soka in ustvarjanju razmer za mlečnokislinsko vrenje. Med fermentacijo mora biti repa potopljena pod tekočino, da ni izpostavljena zraku.
Posodo je treba ustrezno zaščititi pred nečistočami in omogočiti varno odvajanje plinov, ki nastajajo med vrenjem.
Če pripravljamo večjo količino repe za ozimnico, je pomembno tudi spremljanje poteka fermentacije. Samo dejstvo, da je repa po nekaj dneh kislega okusa, še ne zagotavlja, da je pravilno fermentirana in primerna za dolgotrajno shranjevanje.
Pri jesenski pripravi repe se zato splača začeti že pri čiščenju. Nekaj minut namakanja lahko precej olajša odstranjevanje trdovratne zemlje, vendar naj vedno sledi temeljito spiranje pod tekočo vodo.
Šele nato pridejo na vrsto lupljenje, ribanje in kisanje. Tako bomo v posodo za ozimnico dali čisto, zdravo repo, kar je dobra osnova za nadaljnjo pripravo.
