Jesenski sprehodi po parkih, drevoredih in gozdovih lahko za pse skrivajo nevarnost, ki je številni lastniki ne poznajo. Divji kostanj in želod sta za pse strupena, njuno zaužitje pa lahko povzroči prebavne težave, zastrupitev ali celo zaporo črevesja.
Prav novembra so tla marsikje še vedno prekrita z odpadlimi plodovi. Psi jih med raziskovanjem okolice pogosto pobirajo, grizejo ali se z njimi igrajo. Britanska kinološka organizacija Royal Kennel Club opozarja, da sta nevarna tako divji kostanj kot želod, čeprav se resne zastrupitve ne pojavijo pri vsakem zaužitju.
Divji kostanj lahko povzroči bruhanje, tresenje in bolečine
Plodovi divjega kostanja vsebujejo eskulin, snov, ki je za pse strupena. Najpogosteje povzroča bruhanje, drisko in bolečine v trebuhu, pri večjih zaužitih količinah pa lahko nastopijo tudi resnejše težave.
Znaki zastrupitve se običajno pojavijo od ene do šestih ur po zaužitju. V posameznih primerih se lahko razvijejo tudi pozneje.
Lastniki naj bodo posebej pozorni, če pes:
- bruha ali ima drisko, včasih tudi s krvjo,
- se močneje slini in zavrača hrano,
- kaže znake bolečin v trebuhu ali izrazite žeje,
- postane nemiren, se trese ali opoteka,
- je neobičajno utrujen oziroma težko stoji.
Nevarnost ni povezana samo s strupenimi snovmi. Divji kostanj je velik in trd, zato se lahko pes z njim zaduši. Če ga pogoltne celega, lahko plod povzroči tudi zaporo prebavil.
Strupeni niso samo plodovi, temveč tudi listi, lubje in cvetovi divjega kostanja.
Tudi želod ni nedolžen, še posebej zelen
Podobno nevarnost predstavlja želod, plod hrasta, ki ga jeseni najdemo na gozdnih poteh, travnikih in v parkih.
Želod vsebuje tanine, rastlinske snovi, ki lahko pri psih povzročijo prebavne motnje. Pri večjih zaužitih količinah lahko pride tudi do poškodb ledvic ali jeter, čeprav so tako hude posledice redke.
Zeleni, še nezreli želodi praviloma vsebujejo več taninov kot rjavi in zreli, zato so lahko bolj strupeni. Tveganje je odvisno tudi od velikosti psa in količine zaužitih plodov.
Trdi želodi lahko povzročijo še mehansko zaporo prebavil, zlasti pri manjših psih.
Kako ločiti nevarni divji kostanj od pravega?
Pravi kostanj, ki ga jeseni pečemo in uživamo, ni enako strupen kot divji kostanj. Vendar tudi večji kosi pravega kostanja niso primerna igrača za psa, saj lahko povzročijo zadušitev ali prebavne težave.
Divji kostanj pogosto raste v mestnih drevoredih, parkih in ob šolah, zato so psi njegovim plodovom izpostavljeni tudi med povsem običajnimi sprehodi.
Kaj storiti, če pes poje kostanj ali želod?
Če opazite, da je pes pogoltnil divji kostanj ali želod, nemudoma pokličite veterinarja in ne čakajte na prve znake zastrupitve.
Veterinarju povejte, kaj je pes pojedel, približno koliko plodov je zaužil in kdaj se je to zgodilo. Če vrste ploda ne poznate, ga lahko fotografirate ali vzamete vzorec za prepoznavo.
Psa ne poskušajte sami pripraviti do bruhanja, saj lahko s tem povzročite dodatne zaplete. O ustreznem ukrepanju naj odloči veterinar. PDSA
Najpreprostejša preventiva je, da psa na območjih s številnimi kostanji in želodi pozorneje spremljate. Psom, ki radi pobirajo predmete s tal, lahko pomaga povodec, s seboj pa vzemite tudi žogico ali najljubšo igračo.
Veterinarske organizacije posebej odsvetujejo metanje kostanjev psom za igro. Plod, ki ga pes sprva samo prenaša v gobcu, lahko namreč hitro tudi pogoltne.
