V modernem mestnem parku Városliget se obiskovalcem razkriva ena najveličastnejših kulturnih zakladnic Madžarske – Etnografski muzej v Budimpešti. Nič več ne deluje kot zaprašena ustanova iz preteklosti, temveč kot sodoben prostor, ki povezuje preteklost z vizijo prihodnosti. Stavba, ki je sama po sebi arhitekturni manifest, že na prvi pogled navduši, a prava čarovnija se skriva pod njenimi travnatimi strehami in v globinah njenih razstavnih dvoran.
Muzej ponuja celosten vpogled v kulturo narodov z vsega sveta. V času, ko se mestni muzeji vse pogosteje spopadajo z vprašanjem lastne relevantnosti, Madžarski etnografski muzej ponuja drzno alternativo: biti v koraku s časom, ne da bi se odrekel izročilu.
Vizija arhitekture, ki objame park
Novo zgradbo muzeja, odprto leta 2022, je zasnoval arhitekturni biro Napur Architect pod vodstvom Marcela Ferencza. Objekt ne prevzame parka – z njim sodeluje. Približno 60 % stavbe je vkopane v zemljo, kar ustvarja občutek lahkotnosti in neopaznosti, hkrati pa ponuja optimalne pogoje za hranjenje občutljivega gradiva. Nad površino se dviga eleganten valovit volumen, pokrit z zeleno streho, po kateri lahko obiskovalci sprehajajo, uživajo v razgledu in se, nevede, znajdejo nad največjo etnografsko zbirko v državi.
Z več kot 34.000 kvadratnimi metri površine in 7.000 kvadratnimi metri razstavnega prostora muzej postavlja nova merila za postavitve zbirk v 21. stoletju. Notranjost ponuja čiste linije, prilagodljive prostore in sodobne interaktivne elemente, ki obiskovalca ne obremenjujejo, temveč vabijo k raziskovanju.
Zbirke, ki dihajo s časom
Od romskih vozičkov do Bartókovih fonografov
Srce muzeja ni le v njegovem videzu, temveč v bogastvu vsebin. Etnografski muzej hrani več kot 250.000 predmetov iz Madžarske in sveta. Najmočnejši poudarek je, seveda, na madžarski ljudski kulturi, a razstavne vsebine daleč presegajo nacionalne meje. Predmeti iz Azije, Afrike, Oceanije in obeh Amerik prikazujejo vsakdanje življenje različnih skupnosti – skozi njihove obleke, orodje, obrede, glasbo in umetnost.
Med dragocenostmi muzeja so starodavne obredne maske, obrabljene pastirske torbe in izjemna zbirka ljudskih glasbil. Posebej ganljiv je fonografski arhiv, ki vsebuje edinstvene posnetke ljudskih pesmi, ki sta jih ob koncu 19. stoletja zbrala Béla Bartók in László Lajtha. Poslušalcu se odpre akustično okno v svet, ki se je v veliki meri že poslovil.
Fotografska zbirka s 340.000 posnetki pa ponuja dokumentarni pogled na življenje ljudi – brez olepšav in postavitev. Ravno ta surova realnost omogoča muzejskim kustosom, da z vsako razstavo gradijo mostove med preteklostjo in sedanjostjo.
Muzej prihodnosti, ki spoštuje preteklost
Interaktivne razstave in digitalne inovacije
Muzej ne deluje zgolj kot razstavni prostor, temveč kot raziskovalna, izobraževalna in kulturna platforma. Ponuja interaktivne razstave, delavnice za otroke in odrasle, zvočne instalacije, ki omogočajo poslušanje pripovedi iz različnih delov sveta, ter digitalne arhive, do katerih lahko dostopa vsak obiskovalec.
Zakaj se ga splača obiskati?
Madžarski etnografski muzej je eden tistih prostorov, kjer se svet odpre pred tabo. Lahko vstopiš brez posebnega predznanja in izstopiš bogatejši – za informacije, občutke, razmislek. Ponuja redko kombinacijo: arhitekturno dovršenost, vsebinsko globino in izkušnjo, ki ostane z obiskovalcem še dolgo po odhodu.
Budimpešta tako s tem muzejem ni le prestolnica zgodovinskih kopališč in klasičnih spomenikov, temveč tudi prostor sodobne interpretacije preteklosti. V muzej vstopiš kot opazovalec in izstopiš kot udeleženec.
