Telefonski klici, nekoč najpogostejša oblika komunikacije, so čaloma v zatonu. Mobilni telefoni niso več zgolj orodje za pogovor, temveč celovit komunikacijski center, v katerem uporabniki izbirajo med številnimi kanali. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v prvem četrtletju 2025 opravili manj odhodnih klicev kot leto prej, število poslanih SMS-sporočil pa je ostalo skoraj nespremenjeno.
Klici postajajo redkejši
Statistika razkriva opazno spremembo v načinu vsakdanje komunikacije. V primerjavi s prvim četrtletjem 2024 smo opravili:
Odhodni promet iz fiksnih in mobilnih omrežij:
- 9 % manj klicev iz fiksnega omrežja
- 3 % manj klicev iz mobilnega omrežja
Skupna količina fiksnega prometa se je zmanjšala za 10 %, mobilnega pa za 2 %. Razlike so majhne, a dosledne, kar kaže na nadaljevanje trenda, ki ga zaznavamo že več let: upad tradicionalnega telefoniranja.
SMS-sporočila se držijo
Kljub porastu komunikacij prek aplikacij, kot so WhatsApp, Viber in Signal, ostajajo SMS-sporočila še vedno široko uporabljena oblika besedilne komunikacije, zlasti med starejšimi uporabniki in v poslovnem okolju.
Povprečna uporaba SMS-sporočil:
V prvem četrtletju 2025 je bilo poslanih skoraj 491 milijonov SMS-sporočil. Uporabnik mobilnega telefona je tako poslal v povprečju 177 sporočil v treh mesecih, oziroma okrog dve na dan.
Za primerjavo: opravljenih je bilo skoraj 441 milijonov odhodnih mobilnih klicev, kar pomeni, da je uporabnik telefoniral povprečno 159-krat na četrtletje, oziroma 1,8-krat na dan. Povprečna dolžina klica je bila 5 minut.
Internetna dostopnost se krepi, zlasti prek optike
Medtem ko se glasovna komunikacija seli v ozadje, se podatkovni promet povečuje. Fiksni dostop do interneta postaja vse bolj raznolik in zanesljiv.
Vrste priključkov ob koncu 1. četrtletja 2025:
- 58 % optičnih priključkov
- 22 % kabelskih modemov
- 12 % xDSL priključkov
- 8 % drugih oblik, vključno s fiksnim brezžičnim dostopom
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da se je število optičnih priključkov na letni ravni povečalo za 8 %. S tem se Slovenija čvrsto umešča med države z dobro razvito digitalno infrastrukturo.
Zakaj se manj pogovarjamo in več tipkamo?
Na spremembe vpliva več dejavnikov:
Psihološki vidik
Mnogi uporabniki dojemajo sporočila kot manj invazivna in bolj priročna, saj omogočajo odlog odgovora. Pisno sporočanje ponuja čas za razmislek, zmanjšuje napetost in omogoča krajša, bolj jedrnata sporočila.
Tehnološke navade
Sodobne komunikacijske aplikacije premočo nadomeščajo klasične oblike. Videoklici, zvočna sporočila in čat-boti širijo možnosti, kako se uporabniki povezujejo. V tej konkurenci tradicionalni klic izgublja svoj pomen.
Generacijski razkorak
Mlajše generacije preprosto ne telefonirajo več. Raje uporabljajo storitve z emoji-ji, gifi, nalepkami in glasovnimi posnetki. Telefoniranje dojemajo kot nekoliko zastarelo obliko komunikacije.
Kaj to pomeni za operaterje?
Mobilni in fiksni operaterji so že prilagodili svoje storitve novim navadam. Namesto količine klicev so v ospredje postavili količino prenosa podatkov in hitrost dostopa.
Poudarek na podatkih
Ponudbe z “neomejenimi klici” niso več posebna ugodnost, saj jih uporabniki pogosto ne izkoristijo v celoti. Veliko pomembnejša je kakovost omrežja, česa se zavedajo tudi ponudniki, ki tekmujejo v časi nalaganja vsebin, stabilnosti signala in ponudbi 5G.
Kam naprej?
Glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije lahko z veliko gotovostjo sklepamo, da bo trend nadaljnjega upada glasovne komunikacije vztrajal. Medtem se bo pomen internetne povezljivosti in mobilnih podatkov še povečeval. Klici bodo obstajali, a v bolj specializiranih vlogah: za nujne primere, uradne postopke in globlja osebna srečanja.
