Martinovo, praznik, ki ga Slovenci obeležujemo 11. novembra, ima globoke korenine v vinogradniški in kmečki tradiciji. Dan je posvečen svetemu Martinu iz Toursa, priljubljenemu svetniku, ki je zaščitnik vinogradnikov in gostilničarjev. Sveti Martin je bil po legendi znan po svoji dobroti in usmiljenju do ljudi. Pravijo, da je bil vojak, ki je nekoč z revežem delil svoj plašč, pozneje pa postal menih in kasneje škof. Zaradi njegovih dejanj dobrote in požrtvovalnosti ga še danes častijo po vsej Evropi.
Ponedeljek, 11. november 2024
Martinovo je poznano predvsem kot dan, ko se mošt simbolično spremeni v vino, kar v vinogradniški tradiciji označuje konec dela v vinogradu in začetek praznovanja novega vina. Ob tej preobrazbi mošta v vino, ki jo pogosto spremlja slovesen blagoslov vina, prirejajo številne veselice, vinarji pa ponujajo prve kozarce mladega vina. V Sloveniji je praznovanje Martinovega priljubljeno predvsem na Štajerskem, v Prekmurju, pa tudi na Dolenjskem, kjer ima vinogradništvo dolgo tradicijo. Gostilne in vinoteke po vsej državi pripravijo posebna martinovanja, ki privabijo ljubitelje vina in kulinarike, da skupaj proslavijo novo letino.
Martinova gos, puran, mlinci, rdeče zelje
Poleg vina pa Martinovo spremlja tudi bogata kulinarična dediščina. Po tradiciji je na mizi pečena gos, raca ali puran, obložena z mlinci in rdečim zeljem. To izhaja iz starega verovanja, po katerem naj bi gosi s svojim gaganjem razkrile Martina, ko se je skrival, da bi se izognil imenovanju za škofa. Danes so Martinove pojedine simbol obilja in prijateljstva, saj v jesenskem času družine in prijatelji posedajo ob hrani in mladem vinu ter se veselijo ob zvokih harmonike in ljudskih pesmi.
Pregovori
Praznik je v slovenskem ljudskem izročilu prepleteno tudi s številnimi pregovori, ki so jih skozi stoletja ustvarjali kmetje in vinogradniki. Pregovor “Martinovo vreme kaže, kakšna bo zima” opozarja na pomembnost opazovanja vremena na ta dan – verjeli so, da vreme na Martinovo napove, ali bo zima mila ali ostra. Drugi pregovor pravi: “Če je na Martina megla, bo pozimi velika zima,” kar ponovno izpostavlja povezavo med naravnimi pojavi in vremenskimi razmerami. Pogost pregovor je tudi: “Če na Martinovo sneži, bo dobra letina prihodne leto,” kar je vlivalo upanje v prihodnjo rodovitno sezono.
Čas druženja in uživanja ob hrani ter pijači
Danes Martinovo združuje stare običaje in sodobne načine praznovanja, a njegovo bistvo ostaja enako – gre za čas druženja, uživanja ob hrani in pijači ter praznovanja narave, ki je s sadovi dela vinogradnikov ustvarila novo vino. Praznovanja Martinovega niso zgolj priložnost za pokušino mladega vina, temveč tudi priložnost, da se ljudje ob koncu leta zazrejo v preteklo delo, proslavijo uspehe in se povežejo v prijateljstvu in veselju.
Praznik v Sloveniji
Martinovo je zaradi svoje bogate simbolike in tradicije postal pomemben del slovenske identitete in kulture. Pravijo, da če ima Slovenec vinograd, mu je Martinovo še posebej drag, saj prinaša poseben občutek ponosa in povezanosti z zemljo. Letos, ko se ponovno približuje praznovanje, so prireditve po vsej Sloveniji že v pripravi. Ljubitelji vina se lahko veselijo okušanja novih vin, saj vsak letnik prinaša nekaj posebnega in neponovljivega, v čemer se kaže vsa čarobnost narave in spretnosti vinogradnikov.
“Na svetega Martina se mošt spremeni v vino.”
Martinovo tako že stoletja povezuje ljudi z njihovimi koreninami in ponuja priložnost za obujanje tradicionalnih vrednot. Kot pravijo: “Na svetega Martina se mošt spremeni v vino,” kar pomeni, da tudi narava prispeva k prazničnemu vzdušju. V času Martinovega se zdi, kot da celo jesenski hladen zrak nosi vonj po sveže odprtih sodih in vabi k praznovanju ob okusih svežega vina in dobrot, ki jih ponuja jesenski čas.
