29. oktobra obeležujemo Svetovni dan možganske kapi, enega najnevarnejših zdravstvenih stanj ter vodilnega vzroka invalidnosti in smrti po vsem svetu. V Sloveniji je bila leta 2023 možganska kap četrti najpogostejši vzrok smrti, pri čemer je umrlo 3.255 ljudi, od tega 1.433 moških in 1.822 žensk, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Možganska kap
Možganska kap označuje nastali nevrološki izpad, ki ga povzroča motnja v možganski cirkulaciji. To vodi do nezadostne preskrbe določenih delov možganov s kisikom in hranilnimi snovmi, kar povzroči poškodbe živčnih celic in odmiranje tkiva. To povzroči poškodbe možganov in izgubo funkcij, ki jih nadzira prizadeti del možganov.
Najpogostejša oblika možganske kapi je ishemična možganska kap, ki nastane zaradi zamašitve arterije, ki oskrbuje možgane s krvjo. Možganska kap pa lahko nastane tudi zaradi krvavitve v možganih ob razpoku krvne žile, kar imenujemo hemoragična možganska kap.
Kateri so najpogostejši simptomi možganske kapi?
Glede na poročilo Svetovne organizacije za možgansko kap se je v zadnjih 17 letih doživljenjsko tveganje za možgansko kap povečalo za 50 %, saj bo eden od štirih ljudi, starejših od 25 let, doživel možgansko kap. Zato je ključnega pomena, da vsi poznamo najpogostejše simptome možganske kapi in lahko pravočasno ukrepamo.
Najpogostejši dejavniki tveganja vključujejo visok krvni tlak, neredno delovanje srca, kajenje, nezdravo prehrano in pomanjkanje telesne aktivnosti. Tu so ključni simptomi, ki jih ne smemo prezreti:
- Nenadna motnja govora – To lahko vključuje težave z razumevanjem, izgovorjavo ali popolno izgubo govora.
- Nenadna otrplost ali šibkost okončin ali obraza – Posebej pomembno je, če je prizadeta le ena stran telesa.
- Nenadne težave z vidom – To se lahko pokaže kot nenadna zameglitev ali popolna izguba vida.
- Nenadni glavobol – Močan glavobol, ki je lahko povezan s slabostjo in/ali bruhanjem.
- Nenadna izguba ravnotežja – Težave pri hoji, nestabilnost, zanašanje, vrtoglavica.
Kako zmanjšati tveganje za možgansko kap?
Z določenimi spremembami v življenjskem slogu lahko zmanjšate tveganje za možgansko kap. Med priporočili so redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, prenehanje kajenja in omejevanje vnosa alkohola. Pomembno je tudi redno preverjanje zdravja pri zdravniku, da se morebitne težave odkrijejo pravočasno.
Svetovni dan možganske kapi je opomnik, da poznavanje simptomov in pravočasna reakcija lahko rešita življenje in izboljšata prognozo. Bodimo pozorni na svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih – poznavanje teh simptomov je ključnega pomena.
