“Na hamol”, “holtnahamol” ali “krucifiks nahamol” so izrazi, ki jih nekateri Slovenci še poznajo iz domačega okolja. Gre za stare, razmeroma blage kletvice oziroma vzklike, s katerimi so ljudje izražali nejevoljo, začudenje ali poudarili svoje besede. Danes jih v vsakdanjem pogovoru slišimo precej redkeje.
Posebej zanimiva je razlaga njihovega nastanka. Po eni od razlag naj bi izraz izviral iz nemških besed, ki so jih slovenski vojaki poslušali med služenjem vojaškega roka v avstro-ogrski vojski.
So besedo prinesli domov avstro-ogrski vojaki?
V spletnem slovarju Razvezani jezik je zapisana domneva, da je izraz holtnahamol nastal iz nemškega vojaškega povelja “Halt, noch einmal!”. Nemški halt pomeni stoj, noch einmal pa še enkrat oziroma ponovno.
Po tej razlagi naj bi nemško govoreči častniki takšna povelja uporabljali pri urjenju vojakov. Slovenski vojaki so jih slišali, si jih zapomnili in jih postopoma prilagodili domačemu izgovoru.
Tako naj bi iz nemških besed nastal izraz, ki je zvenel kot “holt nahamol”.
Razlaga je jezikovno zanimiva, vendar je treba dodati, da gre za ljudsko razlago izvora, ne za dokončno dokazano etimologijo. Za zanesljivo potrditev bi potrebovali tudi starejše pisne zapise in podrobnejšo jezikoslovno raziskavo.
Podobna razlaga je zabeležena tudi v zbirki starih slovenskih kletvic, kjer se omenja uporaba izraza pri kmečkem delu in priganjanju živine.

Od “saprabolt” do “krucifiks nahamol”
Zanimivo je, da se izraz ni ohranil samo v eni obliki. V različnih zapisih in pričevanjih najdemo različice holtnahamol, saprabolt na hamol, sakramint na hamol in krucifiks nahamol.
Prve besede v teh zvezah imajo značaj starih kletvic, celotne zveze pa so ljudje uporabljali predvsem za izražanje nejevolje, začudenja ali poudarjanje povedanega.
Izraz “krucifiks nahamol” se pojavlja tudi v spletnih zbirkah štajerskih besed. Tam je pojasnjen kot kletvica, približno primerljiva z vzklikom “prmejduš”.
Pri razlagi besedne zveze velja nekaj previdnosti. Čeprav krucifiks izhaja iz besede za križanega Kristusa, ni dokazano, da bi celoten vzklik dobesedno pomenil ponovno križanje. V pogovornem jeziku so takšne zveze pogosto izgubile svoj prvotni dobesedni pomen.
V Beli krajini so poznali tudi “nahamolt”
Izraz očitno ni bil omejen le na en del Slovenije.
V Razvezanem jeziku je zabeleženo tudi pričevanje, da so v Beli krajini uporabljali obliko nahamolt.
Različni zapisi kažejo, kako so ljudje tuje besede prilagajali svojemu govoru. Ker so se takšni izrazi večinoma prenašali ustno, ni presenetljivo, da so se od kraja do kraja nekoliko spreminjali.
Podobno se je dogajalo s številnimi drugimi besedami nemškega izvora, ki so postale del slovenskih narečij.
Kdaj so ljudje rekli “na hamol”?
Takšen vzklik je lahko prišel prav, kadar se je človek razjezil zaradi neuspešnega opravila, želel koga spodbuditi ali izraziti nezadovoljstvo.
Predstavljamo si lahko starejšega gospodarja, ki mu pri delu nekaj ni šlo po načrtih in je nejevoljno vzkliknil “Holtnahamol!”. Tak primer ponazarja možno uporabo izraza, ne predstavlja pa dokumentiranega zgodovinskega dogodka.
Danes so takšne kletvice zanimive predvsem kot del slovenske jezikovne dediščine. Spominjajo na obdobja, ko so se narečni govori prepletali z nemščino in ko so posamezne besede potovale iz vojašnic v domače hiše, delavnice in na kmetije.
Če izraz poznate iz domačega kraja, je vredno vprašati starejše sorodnike, kako so ga izgovarjali in ob katerih priložnostih so ga uporabljali. Prav takšni spomini lahko pomagajo ohraniti besede, ki jih mlajše generacije skoraj ne poznajo več.
