Na radarski sliki padavin Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) se je v ponedeljek, 12. oktobra 2026, pojavila zanimiva podoba. Medtem ko so padavine zajele precejšen del vzhodne in južne Slovenije, je bilo na območju Gorjancev ob meji s Hrvaško mogoče opaziti belo območje v obliki velike tiskane črke H.
Posnetek je nastal ob 9.10 po slovenskem času in prikazuje razporeditev padavin, kakršno je takrat zaznal vremenski radar. Nenavadna oblika nima posebnega meteorološkega pomena. Gre za območje, kjer radar v tistem trenutku ni zaznal padavin oziroma ni prikazal padavinskega odboja.
Sredi padavin nastala prepoznavna črka
Na radarski sliki je vidno obsežno območje padavin, ki sega čez jugovzhodno Slovenijo in naprej proti Hrvaški. Modri in zeleni odtenki prikazujejo različno intenzivne padavine, ponekod pa so vidni tudi rumeni odtenki, ki označujejo močnejše padavinske odboje.
Prav med temi obarvanimi območji je na območju Gorjancev nastala bela vrzel. Njena oblika spominja na črko H, ki je zaradi okoliških padavin precej izrazita.
Gre za zanimivo naključje, ki ga na radarski sliki hitro opazimo, čeprav takšne oblike običajno nimajo posebnega pomena za vremensko napoved.
Kaj pravzaprav pomeni bela barva na radarski sliki?
Vremenski radar deluje tako, da v ozračje oddaja elektromagnetne valove in zaznava njihov odboj od padavinskih delcev. Na podlagi izmerjenih odbojev nastane slika, ki prikazuje razporeditev in ocenjeno intenzivnost padavin.
Na prikazu ARSO modra barva praviloma označuje šibkejše padavinske odboje, zelena močnejše, rumena in rdeča pa še izrazitejše.
Bela območja na zemljevidu pomenijo, da tam ni prikazanega zaznavnega padavinskega odboja. To pa še ne zagotavlja, da na tleh ni padla niti kaplja dežja. Radarska meritev ima svoje omejitve, zlasti pri šibkih padavinah in na območjih z razgibanim reliefom.
Iz enega samega posnetka zato ni mogoče zanesljivo ugotoviti, zakaj je prav na tem mestu nastala tako pravilna vrzel med padavinami.
Podobne oblike na radarju niso redkost
Padavinska območja se nenehno spreminjajo. Posamezne plohe se razvijajo, premikajo in slabijo, med njimi pa nastajajo presledki različnih velikosti.
Ko takšne presledke pogledamo na zemljevidu, nas lahko spomnijo na črke, številke, živali ali druge znane oblike. Gre za pojav, pri katerem človeški možgani v naključnih vzorcih prepoznavajo znane podobe.
Črka H nad Gorjanci je zanimiv trenutek na radarskem posnetku, ne pa znak kakšnega nenavadnega vremenskega pojava.
Radarske slike so sicer posebej uporabne pri spremljanju premikanja padavin. Kdor želi preveriti, ali se dež približuje njegovemu kraju, naj namesto enega posnetka pogleda zaporedje slik. Tako lahko precej bolje oceni smer in hitrost premikanja padavinskih območij.
