V Posavju načrtujejo nov plinovod, dolg skoraj 4,5 kilometra

Na območju Mestne občine Krško je predvidena gradnja novega prenosnega plinovoda med Anžami in Brestanico. Plinovod R42/1 bo dolg približno 4,5 kilometra, njegov glavni namen pa je povečati zmogljivosti oskrbe Termoelektrarne Brestanica z zemeljskim plinom. Država je 15. oktobra 2026 objavila predlog državnega prostorskega načrta, s katerim se projekt približuje naslednjim korakom priprave na gradnjo.

Javna objava dokumentacije traja do 20. novembra 2026. Gradivo vključuje podrobnosti o poteku trase, načrtovanih objektih in prostorskih ureditvah. Projekt bo posegel tudi na območja kmetijskih zemljišč, prečkal več vodotokov in potekal skozi del naselja Stolovnik.

Kje bo potekal novi plinovod?

Trasa se bo začela pri obstoječi zaporni postaji BS3 na prenosnem plinovodu M4 Rogatec-Novo mesto v kraju Anže. Od tam bo potekala proti zahodu, večinoma vzporedno z obstoječim plinovodom R42 Anže-Radeče.

Na začetnem odseku bo novi plinovod umeščen v ozko dolino med lokalno cesto Brestanica-Anže-Zdole in potokom Brestanica. Potok bo na svoji poti tudi večkrat prečkal.

Po približno 700 metrih se bo trasa za okoli 650 metrov nekoliko odmaknila od obstoječega plinovoda proti jugu. V nadaljevanju bo potekala po širši dolini, nato pa južno od zaselka Pod Slomom zavila proti severozahodu.

Na tem delu bo prečkala njive in travnike, območje podeželskega naselja Stolovnik, Lokovški oziroma Lokvanski potok ter hrib Stolovnik.

Zaključila se bo pri obstoječi merilno-regulacijski postaji v Brestanici, kjer je predvidena gradnja dodatne postaje MRP Brestanica 2.

Predvideni plinovod v številkah:

Zakaj je potreben nov plinovod?

Osnovni razlog za načrtovano naložbo je povečanje zmogljivosti oskrbe Termoelektrarne Brestanica, ki načrtuje širitev svojih proizvodnih zmogljivosti.

Novi plinovod naj bi omogočil zanesljivejšo in zmogljivejšo dobavo zemeljskega plina za potrebe elektrarne, hkrati pa ustvaril možnost za širitev oskrbe s plinom na širšem območju.

Termoelektrarna Brestanica ima pomembno vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, predvsem pri zagotavljanju rezervne moči in obratovanju ob potrebah elektroenergetskega omrežja.

Načrtovani plinovod je tudi del razvojnih načrtov prenosnega plinovodnega omrežja. V razvojnem načrtu za obdobje 2026-2035 je projekt priključitve Brestanice uvrščen med prihodnje naložbe, pri čemer je predvideni začetek obratovanja po letu 2028. Ta časovni okvir še ne pomeni potrjenega datuma dokončanja gradnje.

V Anžah in Brestanici bodo zgradili dodatne objekte

Poleg podzemnega cevovoda projekt vključuje tudi razširitev obeh končnih plinovodnih postaj.

V Anžah bodo razširili plato obstoječe zaporne postaje BS3. Na njem so predvideni oddajno-čistilna naprava, zaporni ventil in približno tri metre visok jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina.

Uredili bodo tudi asfaltiran dovoz, na severni strani pa za približno 40 metrov prestavili obstoječo poljsko pot. Ob novem opornem zidu je predvidena zasaditev avtohtonih popenjavk, ki bodo sčasoma prekrile del konstrukcije.

Obsežnejša ureditev je načrtovana v Brestanici. Južno od sedanje merilno-regulacijske postaje bo zgrajena nova postaja MRP Brestanica 2 na platoju velikosti približno 42 krat 37 metrov.

Tam bodo med drugim postavili objekt merilno-regulacijskih linij, velik približno 20 krat 8 metrov in visok približno pet metrov, zbiralnik kondenzata ter približno 11 metrov visok jekleni izpušni stolp.

Predvidena je tudi prestavitev približno 175 metrov obstoječih plinovodov.

Ob novi postaji bodo zasadili avtohtona drevesa in grmovnice, obstoječo drevesno vegetacijo med stanovanjskimi objekti in sedanjo postajo pa bodo ohranili.

Kaj gradnja pomeni za zemljišča ob trasi?

Plinovod bo večinoma potekal pod zemeljsko površino. Načrtovana je uporaba jeklenih cevi s tovarniško izdelano polietilensko izolacijo, posamezni deli pa bodo med seboj spojeni z varjenjem.

Čeprav cevovod po končani gradnji večinoma ne bo viden, lahko njegova umestitev vpliva na uporabo zemljišč.

Pri takšnih infrastrukturnih objektih so namreč določeni varovalni pasovi in pogoji za posege v njih. To je posebej pomembno za lastnike zemljišč, ki bi v prihodnje želeli graditi objekte, izvajati večje zemeljske posege ali drugače spreminjati uporabo prostora.

Natančne omejitve so odvisne od lokacije posameznega zemljišča in določil prostorskega načrta. Zato je za lastnike parcel na predvideni trasi pomemben predvsem vpogled v grafične priloge, kjer je mogoče preveriti načrtovano umestitev plinovoda.

Dokumentacija javno objavljena do 20. novembra

Predlog državnega prostorskega načrta je bil javno objavljen 15. oktobra 2026, rok, naveden pri objavi, pa je 20. november 2026 do 23.59.

Državni prostorski načrt določa potek plinovoda, umestitev spremljajočih objektov, pogoje za posege v prostor ter zahteve s področja varstva okolja, voda, narave in zdravja ljudi.

Za načrtovano ureditev je bilo izdelano tudi okoljsko poročilo.

Objava predloga še ne pomeni, da je gradnja že dovoljena oziroma da se bodo gradbena dela začela takoj po izteku roka. Državni prostorski načrt mora biti najprej sprejet, nato pa je treba izpeljati še postopke, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Zainteresirana javnost in lastniki zemljišč lahko dokumentacijo pregledajo v državnem prostorskem informacijskem sistemu.