Na poti iz Ljubljane proti jugozahodu se poti najpogosteje križajo pri razmisleku: levo proti Istri in Reki ali naravnosti proi Kopru? Našli smo plažo, ki vas v manj kot dveh urah pripelje do morja, kjer ni avtomatov za plačilo parkirnine, ni zvočnih zvočnikov z glasbo in ni ležalnikov v vrstah. Le kamnite ploščiče, modrina, vonj borovcev in čisti mir.
Brez oznak, a z dušo
Kako priti tja, ne da bi razkrili preveč
Do te plaže vas pripelje magistralna cesta, ki pelje mimo najbolj znanih turističnih točk ob Kvarnerju. A tik preden se začnete spuščati proti bolj znanim plažam in mestecem, bodite pozorni. Na enem od ovinkov se skriva ozek makadamski izvoz. Brez table. Brez sledi. Le nekaj parkiranih avtomobilov vam bo namignilo, da ste blizu.
Parkirišče ni uradno, je pa senca in dovolj prostora za nekaj vozil. Do plaže se nato spustite peš, po neoznačeni poti med borovci. Ob poti vas bodo spremljali ptiči, življenje v grmičju in vonj soli. Pot je kratka, a neprimerna za tiste v natikačih. Po petih minutah hoje pa vas med drevjem preseneti modrina.
Skala za skalo, mir za dušo
Kaj vas tam čaka
Plaža ni klasična. Nima peska, nima bara, nima toalet. Sestavljena je iz naravno razpokanih skal in betonskih ploščadi iz časov, ko je bilo tam nekaj ribiških hiš. Voda je kristalno čista, v jutranjih urah skoraj steklena. Dno je prodnato, a ob skalah je veliko morskih ježkov, zato so plavalni copati zelo priporočljivi.
Najlepše je, da je prostor tih. Ljudje, ki pridejo sem, ne govorijo na glas. Berejo, plavajo, dremuckajo v senci. Celo otroci tukaj nekako instinktivno spustijo glas. Vzdušje je naravno meditativno.
Pripravite se, a ne preveč
Kaj vzeti s sabo za idealen dan
Ker ni prodajaln, sanitarij ali gostinskih lokalov, je treba vse vzeti s seboj. Ampak ne v smislu kampiranja – samo osnovno:
- veliko vode,
- senčnik ali platneno pokrivalo,
- odejo za na beton ali podlago za skale,
- nekaj sadja in sendvičev,
- vrečko za odpadke,
- masko z dihalko, saj je podvodni svet pester in zanimiv.
Sonce tukaj zna biti močno, saj je plaža obrnjena proti odprtemu morju in brez naravne sence, razen v jutranjih urah. Zato ne pozabite na pokrivala, kremo z zaščitnim faktorjem in sončna očala.
Najlepši trenutki so tisti, ki pridejo nenapovedano
Zakaj prav ta plaža?
Morda zato, ker vas preseneti. Ker ni bila vnatovana. Ker ni s fotografije z Instagrama. In ker ima nekaj, kar v teh časih redko najdemo: avtentičnost. Nič ni popravljeno za obiskovalce. Vse je tako, kot je. In to je dobro.
Tu čutiš naravo. Morski veter, ki ne diši po avtomobilih. Zvok valov brez avtomatiziranega zvončka s koktajli. In vmes, nekje med opazovanjem morja in poslušanjem čričkov, si rečete: “To je tisto, kar sem potreboval.”
Povratek s soljo v laseh in mirom v duši
Popoldne, ki pusti sled
Najlepše na enodnevnem pobegu je, da si lahko po kosilu že na poti nazaj. Vožnja traja manj kot dve uri, tudi ob zmernem prometu. V Ljubljano se vrnete s soljo v laseh, z rahlo barvo na koži in s tistim notranjim mirom, ki ga ne zna dati nobena klima ali bazen.
In naslednjič, ko vas nekdo vpraša: “Kje si se pa ti kopal danes?”, mu le pokimajte in recite: “Nekje, kjer je morje še vedno morje.”
Zakaj takšni kotički pomenijo veliko
Vse več ljudi si želi prav tega – izklopa. Brez šumov, brez štorij, brez učinkovitih algoritmov. Samo narava, telo in trenutek. In čeprav gre za nekaj ur na dan, ta čas deluje kot resetiranje.
Zato je pomembno, da takšne plaže obstajajo. Da jih ne objavljamo z geolokacijo. Da jih ohranimo. In da jih obiščemo spoštljivo. S tišino, s čistimi nogami in z mislijo, da bomo še prišli.
