Telefon v razredu je tihi saboter znanja. Medtem ko učitelj razlaga snov, prsti pod klopjo brskajo po TikToku. Ena vibracija pod mizo in koncentracija je izgubljena. Šole po vsem svetu iščejo rešitev, kako pametne naprave spraviti iz enačbe – in v škotski prestolnici Edinburgh so se tega lotili z zanimivim pristopom. Dve srednji šoli sta uvedli sistem zaklepanja telefonov v magnetne vrečke, ki jih učenci lahko odprejo šele po koncu šolskega dne.
Gre za preprost ukrep, ki ima velik učinek. Učitelji pravijo, da se je pozornost učencev izboljšala. Starši poročajo o mirnejših otrocih. Učenci pa – nekateri hvalijo spremembo, drugi jo tiho kritizirajo. A v praksi se dogaja nekaj pomembnega: pouk se vrača k svojemu bistvu.
Kako delujejo magnetne vrečke za telefone
Sistem temelji na posebnih tekstilnih vrečkah z vgrajenim magnetnim zapiralom. Ob prihodu v šolo vsak učenec svoj telefon vloži v vrečko, ki se nato z magnetom zaklene. Učenec vrečko obdrži pri sebi ves dan, vendar je ne more odpreti. Odklepanje je mogoče šele na posebnih postajah pri izhodu iz šole.
Na prvi pogled gre za banalno rešitev. Toda ravno ta preprostost je njena prednost. Telefon ostane fizično prisoten – kar zmanjšuje strah pred krajo – a hkrati postane popolnoma neuporaben. Brez vibracij, brez prikritih pogledov, brez odmikov misli.
Zakaj je ukrep v Edinburghu sprožil val zanimanja
Portobello High School in Queensferry High School sta med prvimi v Združenem kraljestvu uvedli tovrstni sistem, ki ga je razvilo ameriško podjetje Yondr. Preden so se za to odločili, so izvedli posvetovanja s starši in učitelji. Rezultat? Kar 86 odstotkov staršev je ukrep podprlo.
Vodstvo šol je poudarilo, da gre za odziv na vedno večje motnje med poukom in opažene primere zasvojenosti z zasloni. Učenci vse pogosteje posegajo po telefonih tudi med odmorom – ne za pogovor, ampak za brskanje po družbenih omrežjih. Vrečke predstavljajo jasno mejo – in hkrati ohranijo varnost, saj ima vsak učenec telefon še vedno pri sebi.
Kaj pravijo učitelji in kako se odzivajo učenci
Prvi učinki so presenetljivo pozitivni. Učitelji poročajo o manjšem številu prekinitev in večji prisotnosti učencev pri snovi. Manj je skrivalnic pod mizo, več je pogleda v učitelja, več sodelovanja pri razlagi.
Učenci pa so razdeljeni. Nekateri priznavajo, da jim ta sistem pomaga pri koncentraciji. Drugi menijo, da bi jim morali zaupati dovolj, da tega ne bi potrebovali. Kljub temu večina upošteva nova pravila brez večjih težav. Tudi zato, ker jim ni treba telefonov puščati v omaricah ali jih oddajati – fizična prisotnost naprave deluje pomirjujoče.
Duševno zdravje otrok – ne le akademski uspeh
Zanimivo je, da pobuda ni usmerjena le v učni uspeh, temveč tudi v dobrobit učencev. Predstavnica mestnega sveta za izobraževanje, Joan Griffiths, je poudarila, da je eden glavnih ciljev tudi izboljšanje duševnega zdravja mladih. Neprestana izpostavljenost družbenim omrežjem, stalna primerjava z drugimi, notifikacije, ki nikoli ne utihnejo – vse to naj bi pomembno prispevalo k anksioznosti med mladimi.
Z omejitvijo dostopa do zaslonov med šolskim dnem želijo učencem omogočiti več prisotnosti v prostoru, več medsebojnega stika, več stika s samim sabo. Ali bo to dolgoročno prineslo učinke, bo pokazal čas – toda prvi korak je bil storjen.
Lahko sistem kdo prelisiči?
Na spletu so se že pojavili poskusi, kako sistem zaobiti – s pomočjo močnih magnetov ali improviziranih orodij za odklepanje. A dejstvo je, da večina učencev sistema ne zlorablja. Prav zaradi njegove enostavnosti, preglednosti in tudi zato, ker se vrečke ne puščajo v šoli, temveč ostajajo z učenci. Ne gre za prisilo, ampak za dogovor.
Poleg tega so učitelji jasno postavili pravila: kršenje pomeni začasni odvzem naprave in obvestilo staršem. Vzpostavila se je kultura odgovornosti – in to šteje več kot fizična zaščita.
Ali lahko ideja uspe tudi drugod?
Primer škotskih šol se hitro širi po spletu in družbenih omrežjih. Uporabniki iz različnih držav se sprašujejo, zakaj tega še niso uvedli tudi pri njih. V ZDA že obstajajo šole, ki uporabljajo isti sistem. V Franciji in Belgiji so telefoni v šolah že več let popolnoma prepovedani.
V Sloveniji vprašanje uporabe telefonov v razredu ostaja prepuščeno posameznim šolam. Nekatere zahtevajo, da učenci telefone ob vstopu oddajo. Druge stavijo na zaupanje. Tretje posegajo po tehnoloških rešitvah, kot so blokatorji signala. A prav ta primer iz Edinburgha dokazuje, da najboljše rešitve včasih temeljijo na človeškem dogovoru, ne na tehnološkem nadzoru.
Pogled naprej – tehnologija v šolah ni sovražnik
Pomembno je poudariti, da šole niso proti tehnologiji. Pouk se že dolgo odvija tudi prek tablic, računalnikov, digitalnih vsebin. A razlika je v vlogi, ki jo ima naprava. Če postane vir motnje, se mora omejiti. Če je orodje za znanje, naj ostane.
Magnetne vrečke ne pomenijo konec digitalnega učenja. Pomenijo začetek bolj zavestne uporabe naprav. In prav to je v resnici tisto, kar želimo naučiti mlade – odgovorno ravnanje s tehnologijo, ne pa njeno popolno prepoved.
