Pot v Dalmacijo se za številne Slovence začne z istim vprašanjem: ali izbrati avtocesto, prihraniti nekaj cestnine ali se izogniti najdražjemu delu poti in sprejeti nekaj več ovinkov? Zadar je pri tem ena najboljših primerjav, saj do njega vodijo tri zelo uporabne smeri. Vsaka ima svoj značaj, svoje stroške in svoje pasti. Najdražja je praviloma najudobnejša, najcenejša pa ne pomeni nujno najbolj sproščene vožnje.
Za družino z otroki, polnim prtljažnikom, strešnim kovčkom in željo po čim manj zapletih je avtocesta pogosto logična izbira. Za tiste, ki radi vozijo po starih cestah, si vzamejo čas za postanek in želijo znižati stroške, je kombinacija avtoceste in liške magistrale zelo zanimiva. Najbolj varčna različica pa vodi še bolj odločno čez notranjost, mimo Udbine in Obrovca proti Zadru.
Pri izbiri poti zato ne šteje samo cena. Pomembni so ura odhoda, vreme, gneča pri predorih, utrujenost voznika, poraba goriva, starost sopotnikov in tudi to, ali se vam dopust začne šele na plaži ali že med vožnjo.
Prva možnost: avtocesta do Zadra za največ udobja
Najbolj preprosta pot vodi po avtocesti Zagreb – Karlovac – Bosiljevo – predor Sveti Rok in naprej proti Zadru. To je izbira za voznike, ki želijo čim manj odločanja. Cesta je hitra, pregledna, dobro označena in primerna za dolge dopustniške vožnje, posebej pri visokih temperaturah, nočnih odhodih ali potovanju z otroki.
Prednost te poti je jasna. Manj je naselij, manj je počasnih odsekov, manj prehitevanja in manj presenečenj. Postajališča so pogosta, gorivo je dostopno, potniki pa lažje načrtujejo postanke. Za voznika, ki se iz Slovenije proti Dalmaciji odpravi po službi ali zgodaj zjutraj, ima takšna predvidljivost veliko vrednost.
Izhod Rovanjska za zadnji prihranek in lepši prihod
Pri tej poti obstaja tudi zanimiva različica. Namesto vožnje po avtocesti skoraj do Zadra lahko izberete izvoz Rovanjska in nato pot nadaljujete čez Ravne Kotare. To je lahko dobra odločitev, če želite zadnji del poti opraviti po bolj lokalni cesti, hkrati pa se izogniti delu avtocestnine.
Ta različica je najbolj smiselna za tiste, ki ne hitijo in želijo prihod v Dalmacijo doživeti manj avtocestno. Pokrajina se po izhodu hitro spremeni, cesta vodi skozi bolj odprt dalmatinski prostor, občutek približevanja morju pa je precej drugačen. V zameno dobite nekaj počasnejše vožnje, več lokalnega prometa in več potrebe po zbranosti.
Komu ustreza avtocestna pot
Avtocestna pot je najboljša za družine, voznike avtodomov, tiste, ki vlečejo prikolico, in vse, ki želijo do cilja priti brez dodatnega razmišljanja. Primerna je tudi ob slabšem vremenu, pozni uri ali večji utrujenosti. Prihranek na cestnini se hitro izgubi, če zaradi zahtevnejše poti porabite več goriva, živcev in časa.
Druga možnost: stara cesta mimo Slunja in Korenice
Druga pot je kompromis med udobjem in prihrankom. Iz Slovenije se zapeljete proti Zagrebu in Karlovcu, nato pa avtocesto zapustite ter nadaljujete po stari cesti mimo Slunja in Korenice. Na avtocesto se vrnete pri priključku Gornja Ploča in nato nadaljujete proti Zadru.
Ta različica je mnogim slovenskim voznikom dobro znana. Cesta skozi Slunj, Plitviško območje in Liko ima svoj ritem. Ni primerna za divjanje, je pa zanimiva, če ne potujete v največji gneči in vas ne motijo kraji, omejitve hitrosti ter občasno počasnejša vozila. Prihranek pri cestnini je lahko opazen, pot pa ostaja dovolj udobna, ker najzahtevnejši del proti morju še vedno opravite po avtocesti.
Stara cesta nagradi potrpežljivega voznika
Vožnja mimo Slunja in Korenice ima še eno prednost. Omogoča drugačne postanke. Namesto klasičnih avtocestnih počivališč lahko izberete lokalno restavracijo, kavo v kraju, krajši sprehod ali postanek v senci. Za nekatere je to del dopusta, za druge nepotrebna izguba časa. Prav zato ta pot ni za vsakogar.
Največja slabost so lahko počasnejši odseki in večja odvisnost od prometa. Kolona za tovornjakom, turistični avtobusi, lokalni promet ali delo na cesti lahko hitro podaljšajo pot. V poletni sezoni je treba računati tudi na gostejši promet proti Plitvicam in naprej proti Dalmaciji.
Najboljša izbira za premišljen prihranek
Ta smer je pogosto najboljši kompromis. Ne odrečete se povsem avtocesti, hkrati pa zmanjšate strošek poti. Primerna je za voznike, ki so zbrani, ne potujejo v največji vročini in jim dodatne pol ure ali ura ne pokvari načrta. Dobro deluje tudi za tiste, ki se na pot odpravijo zgodaj in se želijo izogniti največjemu pritisku pri avtocestnih odsekih.
Tretja možnost: največ prihranka čez Udbino in Obrovac
Najbolj varčna pot sledi podobnemu začetku kot druga možnost, nato pa se ne vrnete čez Sveti Rok, temveč nadaljujete proti Udbini in se spustite čez Obrovac proti Zadru. To je pot za voznike, ki dobro prenašajo regionalne ceste, ovinke in počasnejši tempo.
Prednost je predvsem prihranek pri avtocestnini. Slabost je večja zahtevnost vožnje. Cesta je lahko lepa, razgledna in zanimiva, a zahteva več pozornosti. Več je sprememb ritma, več je lokalnih odsekov, prehitevanje ni vedno preprosto. Pri vročini, utrujenosti ali polnem avtomobilu ta možnost ni nujno najpametnejša.
Obrovac prinese lep prihod v Dalmacijo
Spust proti Obrovcu in naprej proti Zadru ima posebno privlačnost. Pokrajina postane bolj suha, kraška in dalmatinska. Voznik dobi občutek, da v Dalmacijo vstopa skozi stranska vrata, ne skozi avtocestni koridor. Za izkušene voznike je to lahko najlepši del poti.
A ravno ta lepota ne sme zaslepiti. Pri tej izbiri je treba preveriti stanje ceste, vreme in promet. Močan veter, poletna utrujenost ali slabša vidljivost lahko spremenijo prijetno varčevanje v naporno vožnjo. Pot je najbolj smiselna podnevi, z dovolj časa in brez pritiska, da morate v apartma prispeti ob točno določeni uri.
Prihranek ni samo cestnina
Pri odločanju se marsikdo osredotoči samo na cestnino, vendar ekonomičnost poti vključuje tudi gorivo, čas, obrabo vozila in utrujenost. Avtocesta je dražja, a omogoča enakomernejšo vožnjo. Stare ceste so cenejše, vendar lahko zaradi pospeševanja, zaviranja, vzponov in počasnejšega prometa poraba naraste. Prihranek zato ni vedno takšen, kot se zdi ob pogledu na račun za cestnino.
Za družino je pomemben tudi strošek postankov. Daljša pot pogosto pomeni več kave, pijače, prigrizkov in nepotrebnih nakupov. Pri otrocih pa šteje še potrpežljivost. Najcenejša pot na papirju lahko postane najdražja po počutju, če se spremeni v prerekanje, utrujenost in prihod brez volje za prvi večer ob morju.
Najbolj praktičen nasvet pred odhodom
Pred odhodom preverite promet, vremensko napoved in zastoje na hrvaških cestah. Ob sobotah v sezoni je lahko tudi najboljša teorija hitro neuporabna. Če se obeta gneča pred predorom Sveti Rok ali pri priključkih proti obali, lahko kombinacija stare ceste in avtoceste postane zelo dobra odločitev. Če so stare ceste polne turistov, avtobusov in počasnih vozil, je avtocesta pogosto vredna dodatnega stroška.
Pametna pot je tista, ki ustreza vašemu dnevu
Do Zadra ne obstaja samo ena pravilna pot. Avtocesta je najbolj udobna in najbolj predvidljiva. Kombinacija čez Slunj in Korenico je razumen kompromis med ceno in udobjem. Pot čez Udbino in Obrovac prinese največ prihranka, a zahteva največ vozniške zbranosti.
Najboljši voznik ni tisti, ki za vsako ceno plača najmanj, temveč tisti, ki zna izbrati pravo pot za razmere. Dopust se ne začne dobro, če do cilja pridete izčrpani, razdraženi in z občutkom, da ste ves dan varčevali na napačnem mestu. Včasih je najpametnejša izbira avtocesta. Drugič je stara cesta prijetnejša in cenejša. Tretjič se splača zaviti čez notranjost in v Zadar priti počasi, a z občutkom, da ste pot res odvozili po svoje.
