Nuklearna elektrarna Krško bo v nedeljo, 20. septembra 2026, za krajši čas zmanjšala moč na približno 75 odstotkov. Razlog niso težave z jedrskim delom elektrarne, temveč načrtovana vzdrževalna dela na čistilnem sistemu kondenzatorja.
V NEK pojasnjujejo, da bodo očistili izhodna sita kondenzatorja, skozi katera teče voda reke Save v terciarnem hladilnem krogu. Na polno moč naj bi se elektrarna vrnila še isti dan v večernih urah.
Po treh vročinskih valovih se je nabralo več bioloških oblog
Vzrok za poseg je povezan tudi z letošnjim poletjem. Dolgotrajno visoke temperature Save v obdobju treh vročinskih valov so pospešile razvoj bioloških oblog, predvsem alg, na čistilnih strukturah.
Te obloge so sčasoma začele ovirati pretok in povzročile postopno zamašitev izhodnih sit. Prav zato bo treba del sistema očistiti.
Za izvedbo del bodo del kondenzatorja začasno izločili iz obratovanja, kar pomeni, da elektrarna med posegom ne bo mogla obratovati s polno močjo.
V NEK poudarjajo, da gre za načrtovana vzdrževalna dela in da ta ne vplivajo na jedrsko varnost elektrarne. Namen posega je predvsem zagotoviti učinkovito delovanje kondenzatorja in nadaljnjo zanesljivo proizvodnjo električne energije.
Kako se je Sava po poletni vročini ohladila?
Poleti je temperatura Save na spodnjem toku presegla 30 °C. Danes je slika precej drugačna. Preklopite med temperaturo in pretokom ter primerjajte razmere.
Pri Čatežu je 7. avgusta temperatura vode dosegla 30,3 °C. Današnji podatek iz NEK kaže 17,1 °C, kar pomeni, da je voda hladnejša za 13,2 °C.
53,4 m³/s
56,9 m³/s
okoli 56 m³/s
višji pretok po dežju
75,3 m³/s
Kaj pravzaprav počne kondenzator?
Kondenzator je eden ključnih delov sekundarnega oziroma parnega dela elektrarne. Para po prehodu skozi nizkotlačne turbine vstopi v kondenzator, kjer se ohladi in ponovno spremeni v vodo.
Hlajenje poteka prek cevi, skozi katere teče voda iz Save. Rečna voda se pri tem ne meša z vodo v notranjem sistemu elektrarne, ampak prek kovinskih cevi odvaja toploto.
Učinkovitost kondenzatorja je zato močno odvisna od čistosti njegovih cevi in drugih površin. Če se na njih začnejo nabirati obloge, se prenos toplote poslabša in sistem ne deluje več optimalno.
V kondenzatorju je zato nameščen tudi sistem posebnih čistilnih kroglic. Te med obratovanjem krožijo skozi cevi in pomagajo odstranjevati obloge z notranjih površin.
Na izhodu jih prestrežejo sita, nato pa se vrnejo v čistilni sistem. Prav ta sita bodo v nedeljo očistili.
Sava je bila letos zelo topla
Letošnje poletje je bilo za hladilne sisteme zahtevno predvsem zaradi dolgotrajne toplote. Visoka temperatura reke sama po sebi ne pomeni, da elektrarna ne more obratovati, vpliva pa na pogoje hlajenja in na biološke procese v vodi.
Topla voda je ugodnejša za hitrejši razvoj alg in drugih oblog. Prav to se je po navedbah NEK zgodilo tudi letos.
Elektrarna je sicer tudi med poletnimi vročinskimi valovi obratovala stabilno in zagotavljala proizvodnjo električne energije, zdaj pa bo zaradi čiščenja za nekaj ur delovala z zmanjšano močjo.
Na polno moč še isti večer
Poseg je načrtovan tako, da bo trajal le del dneva. V Nuklearni elektrarni Krško pričakujejo, da bo po opravljenem čiščenju elektrarna še v nedeljo zvečer znova dosegla polno moč.
Za prebivalce v okolici elektrarne poseg ne pomeni posebnega režima ali varnostnih ukrepov. Gre za vzdrževalno delo na hladilnem delu elektrarne, ki je ločen od jedrskega sistema. Takšni posegi so del rednega zagotavljanja zanesljivega obratovanja.
V tem primeru pa je zanimivo predvsem ozadje: poletje z več vročinskimi valovi ni pustilo posledic le na poljih, rekah in porabi elektrike, temveč tudi na čistilnih sistemih velikega energetskega objekta ob Savi.
