Vročinski val, leto brez padavin in nizki vodostaji rek so upravljalce energetskih objektov prisilili v iskanje rešitev, s katerimi bi zagotovili stabilno in varno delovanje jedrskih elektrarn in hidroelektarn po vsej Evropi. Tako so pred dnevi poročali iz Francije, da so bili zaradi nizkih vodostajev rek prisiljeni ustaviti delovanje nekaterih jedrskih elektrarn.
Zaradi nizkega vodostaja reke Donave je Madžarska že prejšnji teden vzpostavila krizni štab za upravljanje z novo energetsko situacijo. Ekstremno nizek vodostaj in visoka temperatura reke sta namreč onemogočili delovanje največje jedrske elektrarne v regiji, elektrarne Pacs z inštaliranimi 2000 megavati moči. Zaenkrat vse kaže, da se bo uresničil črni scenarij in bo potrebno ugasniti jedrske reaktorje.
S podobno situacijo se srečujejo tudi v Romuniji, kjer v kraju Cernavoda deluje jedrska elektrarna z dvema 700 MW reaktorjema. Zaradi nizkega vodostaja Donave so pred tednom dni enega od njih že ugasnili, nekaj dni nazaj pa so romunski vojaki z miniranjem rečne struge skušali preusmeriti tok reke Donave in s tem zagotoviti večji pretok reke do elektrarne. Uspelo jim je v drugem poizkusu.
In kakšno je stanje v Sloveniji danes?
Termodinamični proces od elektrarn, ki proizvajajo paro, zahteva od elektrarn kondenzacijo pare. Tisti del pare, ki ne oddaja dela turbinam se kondenzira in vračta v sekundarni krog. V Nuklearni elektrarni Krško imajo to urejeno z odvzemom reke Save. In v kolikor ni dovolj naravnega pretoka reke Save, imajo na elektrarni sistem hladilnih stolpov, s katerim nadomestijo manjko pretoka reke Save. S hladilnimi stolpi dodatno ohlajajo medij Save, ki ga vračajo nazaj v reko Savo in s tem zagotavljajo administrativno omejitev 3°C. To je hkrati tudi omejitev, da reke Save ne segrejejo Save več kot te tri stopinje.
Kako delujejo hladilni stolpi?
Hladilni stolpi s pomočjo zraka iz okolice hladijo ogreto vodo pred izpustom v reko Savo. Dve črpalki hladilnih stolpov lahko preusmerita 15 m3/s hladilnega pretoka na sistem hladilnih stolpov. Voda iz hladilnih stolpov se nato gravitacijsko prosto vrača na črpalke hladilne savske vode, pravijo v NEK.
Sistem so izgradili tako, da lahko po potrebi obratuje samo ena črpalka v različnih kombinacijah hladilnih stolpov in ventilatorjev ali pa samo na poljubno izbrani hladilni stolp, kar omogoča prilagajanje obratovanja glede na hidrometeorološke razmere.
Zaradi vseh dejavnikov tudi manjša proizvodnja
V Nuklearni elektrani Krško pravijo, da se zaradi povečane lastne porabe električne energije za delovanje hladilnih stolpov ter zmanjšanja termodinamičnega izkoristka sekundarnega kroga, ki je odvisen od temperature hladilne vode tretjega kroga, zmanjšujeta izkoristek in izhodna moč elektrarne, posledično pa tudi količina proizvedene električne energije.
Kaj pravijo številke?
KOLIČINA PROIZVEDENE ELEKTRIKE Po podatkih s spletne strani ELES, je Nuklearna elektrarna Krško 19. junija letos še proizvajala 690 MWh električne energije vsako uro, dan pozneje pa se je ta številka že začela zmanjševati. Ob koncu dneva (med 23. uro in polnočjo) 4. julija je bilo iz NEK v omrežje oddanih 668 MWh električne energije, ob koncu 3. avgusta pa le še 659 MWh električne energije.
REKA SAVA Na jezu Nuklearne elektrarne Krško je v torek zjutraj, 4. avgusta 2026, pretok 47,4 m3/s. Temperatura reke Save je 24,5 °C in trenutni prirast temperature vode 2,5 °C. Predpisani povprečni dnevni prirast temperature reke Save je sicer 3 °C.
Kaj pravijo omejitve?
Okoljske omejitve določajo, da mora Nuklearna elektrarna Krško zagotavljati, da dnevna povprečna temperatura Save v točki popolnega premešanja, ki je v podslapju hidroelektrarne Brežice, ne preseže 28 °C in da povprečni dnevni prirast temperature v točki mešanja ne preseže 3 °C.
Ob tem veljati dodati, da je potrebno pri podatkih Agencije Republike Slovenije za merilno mesto Sava Čatež 1 upoštevati, da se za hidroelektrarno Brežice v Savo izliva reka Krka, katere temperatura je v tem vročinskem valu bistveno presegla 28 °C, podobno kot reka Savinja ob izlivu v Savo.
“Bližamo se okoliščinam, ko bo treba zmanjšati moč reaktorja”
Kot so sporočili iz Nuklearne elektrarne Krško, so pristojne institucije obvestili, da se bližamo okoliščinam, ko bo zaradi okoljskih omejitev, povezanih z reko Savo, treba zmanjšati moč reaktorja in ob najslabšem scenariju tudi postopoma zaustaviti elektrarno.
Težave z nizkim vodostajem so v Krškem že imeli
Letošnje sušne poletje sicer ni prvo, ki je operaterjem Nuklearne elektrarne Krško prineslo nekaj sivih las. V letu 2003 so skoraj tri mesece delovali z reaktorjem na nižji moči. Leta 2008 so nato na elektrarni dodali štiri nove celice hladilnih stolpov in s tem nagradili sistem ohlajanja reke Save ter zagotovili še bolj stabilno in varno delovanje elektrarne. Podobno suho poletje je bilo tudi julija in avgusta 2022.
