Hrup motorja in veter skozi okno so lahko prijetna spremljava poletnega pobega na jug. A vsaka vožnja proti Splitu ali Dubrovniku ima tudi nepogrešljiv element – postanek pred cestninskimi postajami. Tega prizora pa kmalu ne bo več.
V letu 2026 se Hrvaška pripravlja na korenito spremembo sistema cestninjenja, ki bo posegla tako v navade domačih voznikov kot tudi vseh, ki iz Slovenije redno potujejo po avtocestnem križu naše južne sosede. Elektronsko plačevanje, brez gotovine in brez klasičnih zapornic, bo nova realnost.
Konec fizičnega plačevanja in skupne uporabe naprav
S 1. novembrom 2026 naj bi bil uveden elektronski sistem plačevanja cestnine, ki popolnoma opušča gotovinsko plačevanje cestnine. Avtomatska zaznava registrskih tablic ali uporaba ENC naprav bo po novem edini način plačevanja.
Izbira bo mogoča le za lahka vozila
Vozniki osebnih avtomobilov in motorjev bodo lahko izbirali med dvema možnostma: optično branje registrske tablice ali ENC naprava. Pri tem pa velja nova pomembna omejitev – vsaka naprava bo strogo vezana na eno vozilo. Praksa, kjer je ena naprava krožila med več družinskimi člani, bo tako postala preteklost.
Kaj pa podjetja z več vozili?
V podjetjih, kjer imajo v voznem parku več avtomobilov, bodo morali za vsakega posebej urediti registracijo v elektronski sistem. V nasprotnem primeru jim grozijo visoke globe.
Kazni bodo visoke
Če bo vožnja po avtocesti potekala brez registracije v sistemu, bo voznika doletela globa v višini 120 evrov. Za podjetja, kjer registrske oznake na vozilih ne bodo pravilno berljive ali bo izostala prijava, pa je predvidena kazen tudi do 1300 evrov. Posebej to zadeva podjetja, ki se ukvarjajo z najemom vozil, saj gre pri njih za visoko fluktuacijo avtomobilov in uporabnikov.
Kontrola nadzora – tudi carina v igri?
Pomembna sprememba je tudi način nadzora nad plačilom cestnine. V sistem bo vključena ne samo prometna policija, temveč tudi carinski organi.
Brez zapornic? To me pomeni, da nadzora ne bo
Ker bodo izginile fizične cestninske postaje, bo nadzor razpršen po celotni cestni mreži. Predvidenih je 74 nadzornih vozil z modrimi lučmi in elektronskimi napisi, ki bodo voznike ustavljali neposredno na avtocestah.
Ali cariniki res sodijo sem?
Vključitev carine v cestninski nadzor odpira vprašanja. Carinska služba že ima vrsto nalog, zato bo zanimivo spremljati, kako se bo to odrazilo v praksi. Bo to še ena dodatna zadolžitev ali se pripravlja širša reorganizacija nadzora?
Slovenci med prvimi prizadetimi
Za Slovence, ki množično uporabljajo hrvaške avtoceste, to pomeni več konkretnih sprememb. Poletni prehodi skozi Lučko bodo tehnično drugačni, pa tudi finančno zahtevnejši za tiste, ki se ne bodo pravočasno prilagodili.
Več načrtovanja
Do zdaj so številni vozniki preprosto sedli v avto in krenili proti Dalmaciji. Z novim sistemom bo treba predhodno urediti registracijo v elektronski sistem in zagotoviti, da je plačilo povezano z vozilom. To bo od voznikov zahtevalo več načrtovanja.
Vinjete niso opcija
V javnosti se je tudi tokrat pojavil predlog o uvedbi vinjet, ki so v veljavi pri številnih sosednjih državah. Slovenci, ki že leta kupujemo vinjete za domače ceste, bi bili taki rešitvi gotovo naklonjeni. A hrvaško ministrstvo za promet ostaja pri svojem.
Plačilo po kilometru kot edina rešitev
Uradno stališče Hrvaške ostaja, da je plačevanje po prevoženi razdalji pošteno in ustreza obremenjenosti infrastrukture. Vinjete naj bi bile krivične do tistih, ki avtoceste uporabljajo le občasno. Slovenska, avstrijska ali madžarska praksa jih očitno ne prepriča.
Gužve bodo ostale? Zelo verjetno
Ena izmed glavnih prodajnih točk novega sistema je večja pretočnost prometa. A ali bo ukinitev cestninskih postaj res pomenila manj kolone? Težko.
Zastoji so drugje
Velik del težav z gnečo ni povezan s cestninjenjem, temveč z dejansko neustrezno pretočnostjo nekaterih odsekov. Avtocesta A1 med Zagrebom in Karlovcem že dolgo kliče po tretjem pasu, a rešitev ni na obzorju. Zato bodo kolone pred Lučkom še naprej nastajale – le da bodo zdaj nekoliko bolj razpotegnjene.
Zakonodaja je že pripravljena
Zakon o elektronskem plačevanju cestnine je v postopku, trenutno še v fazi osnutka, a predvideno je, da bo veljal od novembra 2026. Čeprav so možne zamude pri postavitvi opreme, zakonodajna osnova bo pripravljena.
Tehnična infrastruktura je še vprašljiva
Ali bodo do takrat vsi koncesionarji pripravljeni in bo sistem deloval brez težav, ostaja odprto vprašanje. Hrvaška ima več upravljalcev avtocest in usklajevanje tehničnih sistemov ni enostavno.
Kaj morajo storiti slovenski vozniki?
Če boste po novembru 2026 načrtovali vožnjo po Hrvaški, boste morali:
- registrirati svoje vozilo v elektronski sistem plačevanja cestnine,
- povezati sredstvo plačila z registrsko številko,
- poskrbeti, da bo registrska oznaka čitljiva,
- uporabljati svojo ENC napravo izključno za vozilo, ki je registrirano.
Če teh pogojev ne boste izpolnjevali, vas lahko čaka kazen v višini 120 evrov ali več.
Možni scenariji za prihodnost
Veliko bo odvisno od izvedbe. Če bo sistem deloval brezhibno in bo nadzor učinkovit, utegne elektronska cestnina res zmanjšati nepotrebno administracijo in prometne zastoje. Če pa bodo težave z zaznavanjem tablic ali zaračunavanjem, se Hrvaški obetajo številne reklamacije in nejevolja voznikov.
Elektronska prihodnost cest
Sprememba, ki se pripravlja, je več kot zgolj tehnična. Gre za celosten premik v načinu dojemanja cestninjenja, odgovornosti voznikov in nadzora. V tej zgodbi ni več prostora za improvizacijo.
Elektronska cestninina na Hrvaškem bo postala del poletne rutine. In za mnoge Slovence to pomeni, da bo treba razmišljati še en korak naprej. Že pred odhodom na morje.
