Prvi jutranji zrak je lahko prijetno hladen, zato marsikdo poleti odpre vsa okna in jih pusti odprta še dolgo po zajtrku. Občutek je dober, vendar se lahko hiša zaradi tega začne segrevati prej, kakor bi bilo treba. Največja razlika namreč ni v tem, koliko časa so okna odprta, temveč kdaj jih zapremo.
V vročih dneh se zunanja temperatura hitro dviguje. Zrak, ki je bil ob šestih zjutraj svež, je lahko že nekaj ur pozneje toplejši od zraka v stanovanju. Odprto okno takrat ne hladi več prostora, temveč vanj spušča toploto.
Jutranje zračenje naj bo kratko in učinkovito
Najboljši učinek dosežemo s prepihom. Namesto enega priprtega okna je bolje za kratek čas odpreti okna na različnih straneh stanovanja ali hiše. Zrak se hitreje zamenja, stene, tla in pohištvo pa se ne začnejo po nepotrebnem segrevati.
Praktično pravilo je preprosto: okna naj bodo odprta, dokler je zunaj občutno hladneje kakor v prostoru. Čas zato ni vsak dan povsem enak. V hiši na podeželju je lahko svež zrak prisoten dlje, v mestnem stanovanju pa se začne okolica segrevati že zelo zgodaj.
NIJZ svetuje, da v vročih dneh bivalne prostore čim dlje ohranimo hladne, vanje ne spuščamo toplega zraka ter okna zastremo z roletami, polkni ali žaluzijami.
Kritična ura je pogosto prej, kot pričakujemo
Mnogi okna zaprejo šele okoli poldneva, ko je vročina že očitna. Takrat je lahko glavni del toplote že vstopil v stanovanje.
V sončnem poletnem jutru je lahko odločilen čas že med osmo in deseto uro. Okna na vzhodni strani je smiselno zapreti in zasenčiti še prej, saj jih jutranje sonce hitro segreje. Na severni strani je položaj pogosto ugodnejši, vendar tudi tam odprto okno ne pomaga več, če je zunanji zrak toplejši.
Najbolj zanesljiv pokazatelj ni ura na steni, ampak primerjava temperature. Če je zunaj topleje kakor znotraj, je čas za zapiranje.
Rolete pomagajo bolj na zunanji strani
Velika razlika je tudi med zaveso v prostoru in senčilom na zunanji strani okna. Notranja zavesa prestreže del svetlobe, toda sončni žarki so takrat že segreli steklo in del prostora.
Zunanje rolete, polkna ali senčila toploto ustavijo prej. Ni treba, da je prostor ves dan popolnoma temen. Najpomembneje je zasenčiti okna, na katera neposredno sije sonce.
Pri balkonih in terasah lahko pomagajo tudi tende, pergole in gosto listnate rastline. Učinek ni le vizualen, saj senca prepreči segrevanje stekla, fasade in tal pred vhodom.
Ventilator ne hladi praznega prostora
Ventilator ne znižuje temperature zraka, temveč pomaga telesu, da se lažje hladi. Zato ga ni smiselno puščati v prazni sobi več ur. Učinkovitejši je tam, kjer se ljudje dejansko zadržujejo.
Zvečer ga lahko postavimo ob odprto okno in usmerimo navzven, da pomaga iz prostora odvajati topel zrak. Na drugi strani stanovanja odpremo drugo okno, skozi katero lahko vstopa hladnejši zrak.
Klimatska naprava bo prav tako delovala lažje, če prostor čez dan ni bil izpostavljen odprtim oknom in močnemu soncu.
Največ naredimo še pred najhujšo vročino
Prijetna temperatura v hiši ni odvisna samo od klimatske naprave. Pogosto jo določijo majhne jutranje odločitve: kratek prepih, pravočasno zapiranje oken in senčenje sončne strani.
Odprta okna so poleti koristna, dokler zunanji zrak res hladi. Pozneje se lahko njihov učinek obrne. Prav zato največje razlike ne naredimo sredi najbolj vročega popoldneva, temveč že zjutraj, še preden se hiša začne segrevati.
