Pot proti Dalmaciji se za številne voznike zares začne šele južno od Zagreba. Lučko je najbolj znana točka zastojev, vendar se pomembna odločitev pogosto skriva nekoliko pozneje, na odseku med Karlovcem in Bosiljevim.
Na zemljevidu je pot videti preprosta. Avtocesta A1 vodi od Karlovca proti Bosiljevu, kjer se promet razdeli proti Dalmaciji in Kvarnerju. V praksi pa lahko prav ta odsek odloči, ali boste naslednjo uro vozili tekoče ali opazovali rdeče zavorne luči.
Karlovec ne pomeni vedno konca težav
Mnogi vozniki si po prehodu mimo Lučkega oddahnejo. Gost promet se lahko za nekaj kilometrov razredči in pojavi se občutek, da je najtežji del poti mimo.
Toda med Karlovcem in Bosiljevim se promet ponovno zgosti. Tam se srečujejo vozila iz smeri Zagreba, Slovenije in severne Hrvaške, nato pa nadaljujejo proti jugu ali Reki.
Hrvaške avtoceste ta odsek obravnavajo ločeno kot del A1 med Karlovcem, Novigradom in vozliščema Bosiljevo 1 ter Bosiljevo 2. Uradna obvestila v času povečanega prometa pogosto posebej omenjajo zgostitve prav med Karlovcem in Bosiljevim 2.
Največ pomeni odločitev pred Karlovcem
Prva možnost je nadaljevanje po avtocesti A1. Ob normalnem prometu je to najhitrejša in najpreprostejša pot.
Druga možnost so lokalne in državne ceste skozi Karlovac ter naprej proti notranjosti Hrvaške. Tak obvoz ni samodejno hitrejši. Pomaga predvsem takrat, ko je zastoj dovolj dolg, razmere na alternativni poti pa so dobre.
Napako naredijo vozniki, ki se za izvoz odločijo šele v trenutku, ko že stojijo v koloni. Takrat so pogosto zasičeni tudi izvozi, mestne ceste in bencinski servisi.
Odločitev je zato smiselno sprejeti še pred Karlovcem, na podlagi aktualnega stanja, ne le po občutku.
Bosiljevo je pomembna razcepna točka
Pri Bosiljevu 2 se glavni prometni tok razdeli:
- A1 nadaljuje proti Ogulinu, Mali Kapeli, Zadru in Splitu,
- A6 vodi proti Delnicam in Reki.
Prav približevanje temu vozlišču lahko povzroči valovito vožnjo. Vozniki menjajo pasove, promet z različnih smeri se združuje, hitrost pa hitro pade.
Čeprav cesta ni nujno zaprta, lahko že velika gostota vozil povzroči učinek harmonike. Eden od voznikov močneje zavira, za njim pa se upočasnjevanje širi več kilometrov nazaj.
Navigacija pomaga, vendar ni nezmotljiva
Sodobne navigacije hitro predlagajo obvoz, vendar včasih preusmerijo veliko voznikov na isto lokalno cesto. Pot, ki je bila ob prvem izračunu hitrejša, se lahko v nekaj minutah spremeni v novo kolono.
Pred izvozom je zato dobro preveriti:
- dolžino zastoja,
- ocenjeni čas zamude,
- stanje na alternativni poti,
- možnost ponovnega vključevanja na avtocesto,
- količino goriva.
Uradne informacije Hrvatskih autocest so najboljši vir za zapore, nesreče, dela in gostoto prometa na avtocesti. Stanje se lahko med vožnjo hitro spremeni, zato ga je treba preveriti tik pred odhodom in znova pred Karlovcem.
Stara cesta ni čudežna rešitev
Poleti se veliko govori o poteh skozi Karlovac, Slunj, Plitvice, Korenico in Gračac. Te poti so lahko prijetnejše in v določenih razmerah tudi hitrejše, vendar imajo svoje omejitve.
Naselja, križišča, počasnejša vozila in omejitve hitrosti hitro povečajo čas vožnje. Ob koncih tedna se lahko kolone pojavijo tudi tam. Dodatno utrujenost povzročijo ovinki in pogostejše zaviranje.
Obvoz je smiseln predvsem, če poznate pot, imate dovolj goriva in je razlika v ocenjenem času dovolj velika. Zaradi desetih minut prihranka praviloma ni vredno zapuščati avtoceste.
Najboljša odločitev ni vedno ista
V petek popoldne, soboto zjutraj ali ob koncu praznikov se lahko razmere spremenijo v nekaj minutah. Zato ni univerzalnega izvoza, ki bi vedno rešil pot proti Dalmaciji.
Najboljša strategija je priprava:
pred Zagrebom preverite Lučko, pred Karlovcem ponovno odprite prometno stanje, odločitev pa sprejmite, še preden se znajdete v stoječi koloni.
Odsek Karlovec – Bosiljevo je videti le kot nadaljevanje avtoceste, vendar je v resnici ena ključnih točk poti proti jugu. Voznik, ki jo pravočasno oceni, lahko nadaljuje mirno. Tisti, ki odloča prepozno, pa pogosto samo izbira, v kateri koloni bo čakal.
