Poletno jutro se pogosto začne običajno. Kava, nekaj opravkov, delo na vrtu ali hiter odhod v trgovino. Že pred poldnevom pa se pojavijo utrujenost, težke noge, glavobol ali občutek, da telo nima prave energije.
Takšno počutje marsikdo pripiše slabemu spancu ali letom. V vročih dneh pa je razlog pogosto precej preprostejši: premalo tekočine v prvem delu dneva.
Žeja namreč ni vedno prvi znak, da telo potrebuje vodo. Pri nekaterih ljudeh se prej pojavijo slabša zbranost, utrujenost in suha usta.
Jutranja kava ni nadomestilo za vodo
Kava je za številne del vsakodnevne rutine in se ji ni treba odpovedati. Težava nastane, če je do kosila skoraj edina pijača.
Telo tekočino izgublja tudi ponoči z dihanjem in potenjem. V vročem stanovanju je izguba lahko še večja. Zato je smiselno dan začeti tudi s kozarcem vode in nato piti v manjših količinah skozi dopoldne.
Svetovna zdravstvena organizacija med vročino priporoča redno pitje vode, lahka oblačila ter hlajenje telesa. Posebno pozornost namenja starejšim in ljudem s kroničnimi boleznimi.
Po 55. letu so lahko opozorila manj očitna
Starost 55 let sama po sebi še ne pomeni, da telo vročine ne zmore. Razlike med posamezniki so velike. Pomembni so telesna pripravljenost, zdravila, bolezni, delo na prostem in temperatura v bivalnem prostoru.
Vendar se sposobnost uravnavanja telesne temperature z leti lahko spreminja. Nekateri ljudje se manj potijo ali žejo zaznajo pozneje. Zato ni dobro čakati na trenutek, ko smo izrazito žejni.
NIJZ med občutljivejše skupine uvršča starejše, ljudi s srčno žilnimi, dihalnimi in ledvičnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter osebe, ki jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na uravnavanje toplote.
Zajtrk naj ne bo samo sladek in suh
Rogljiček, piškoti ali kos kruha ob kavi so priročni, vendar telesu v vročem jutru pogosto ne ponudijo veliko tekočine.
Primernejši so lahko jogurt, sadje, ovseni kosmiči, kumare, paradižnik ali lahek sendvič. Hrana z več vode ne nadomesti pitja, lahko pa prispeva k boljšemu počutju.
Zelo slan zajtrk lahko žejo še poveča. Po drugi strani pa pri močnem potenju ni dobro brez premisleka piti ogromnih količin navadne vode naenkrat. Boljša je enakomerna hidracija skozi ves dan.
Ljudje z boleznimi srca ali ledvic, ki imajo omejen vnos tekočine, naj priporočeno količino vedno preverijo pri zdravniku.
Telo pogosto opozori prej, kot se zavemo
Med prve znake, da vročina in pomanjkanje tekočine postajata obremenitev, lahko sodijo:
- glavobol,
- nenavadna utrujenost,
- vrtoglavica ob vstajanju,
- suha usta,
- temnejši urin,
- mišični krči,
- slabost.
Ti znaki niso vedno posledica dehidracije, zato jih ne smemo samodejno razlagati samo na en način. Pomembno pa je, da se umaknemo v hladnejši prostor, počivamo in postopoma popijemo tekočino.
Zmedenost, omedlevica, zelo vroča koža, izrazita šibkost ali poslabšanje zavesti zahtevajo hitro ukrepanje in zdravniško pomoč. Vročina lahko povzroči dehidracijo, vročinsko izčrpanost in v najhujšem primeru vročinsko kap.
UPORABNO: Z vnuki za en dan na morje: lep izlet se začne že večer prej
Najlažje pomaga preprosta jutranja rutina
Na mizo si lahko že zvečer postavimo kozarec ali steklenico vode. Po prebujanju popijemo nekaj požirkov, nato pa pijačo ohranimo na vidnem mestu.
Pri delu na vrtu si je dobro določiti kratke odmore v senci. Opravila, ki zahtevajo več napora, prestavimo v zgodnje jutro. Lahka in zračna oblačila pomagajo telesu oddajati toploto.
Najpogostejša poletna napaka ni nujno velika ali dramatična. Pogosto gre samo za to, da dopoldne mine ob kavi, opravkih in delu, voda pa ostane nedotaknjena.
Telo takšno navado hitro občuti. Nekaj premišljenih požirkov skozi jutro zato ni nepomembna podrobnost, ampak preprost način, da vroč dan začnemo lažje.
