Zrelo grozdje, slive, hruške in fige konec avgusta privabljajo ose zaradi obilice lahko dostopnega sladkorja. Največja napaka je, da poškodovane plodove pustimo na rastlini, odpadlo sadje pa več dni leži pod drevesom ali trto. Vonj razkrajajočega se sadja ohranja privlačen vir hrane, zato se ose na isto mesto vračajo, obiskov pa je iz dneva v dan več. Najbolj pomaga vsakodnevno odstranjevanje razpokanih plodov, pravočasno obiranje in zapiranje vseh posod s sladkimi ostanki.
Ob koncu poletja postanejo ose na vrtovih opaznejše. Njihove družine so velike, potrebe v gnezdu pa se spreminjajo. Delavke pogosteje iščejo sladke vire, zato jih najdemo na prezrelem sadju, odprtih sokovih, marmeladi in ostankih hrane.
Razpokana jagoda je za oso odprta posoda s sladkorjem
Ose ne morejo vedno zlahka predreti zdrave in čvrste lupine. Hitro pa izkoristijo razpoke, ki nastanejo zaradi dežja, hitrega nalivanja plodov, toče, ptic ali drugih žuželk. Sok začne iztekati, njegov vonj pa ose usmeri naravnost proti grozdu.
Posamezna poškodovana jagoda še ne pomeni, da je treba odstraniti cel grozd. Izrežemo jo s čistimi škarjami, hkrati pa odstranimo plodove, na katerih se že pojavljajo gniloba, plesen ali kislast vonj. Takšni ostanki ne sodijo na tla neposredno pod trto.
Enako velja v sadovnjaku. Sliva ali hruška, ki ostane v travi, se zmehča in začne vreti. Ose dobijo hrano na mirnem mestu, zato se lahko pod drevesom zadržujejo ves dan. Odpadlo sadje poberemo vsak dan, ga porabimo, če je še zdravo, ali odložimo v dobro zaprt zabojnik oziroma pravilno urejen kompost.
Sladka past ob mizi lahko težavo še približa
Pasti za ose ne postavljamo med sadje, ob vhod na teraso ali tik ob mizo. Vaba jih namreč privablja v območje, ki ga želimo zaščititi. Če se zanjo odločimo, jo namestimo na zunanji rob vrta, dovolj stran od poti, otroških igral in prostora za obedovanje.
Tudi najboljša past za ose ne bo odtehtala odprtega vira hrane. Kozarci s sokom, pločevinke, sadne sladice in kozarci marmelade naj bodo pokriti. Pred pitjem iz pločevinke vedno preverimo odprtino, saj ose v njej ni mogoče pravočasno opaziti. Koše za odpadke zapiramo in z zunanje strani speremo sladke madeže.
Sadje obirajte sproti in se osam ne približujte sunkovito
Povsem zrele plodove poberemo, še preden se zmehčajo ali razpočijo. Grozdje lahko pred osami zaščitimo z drobno mrežo ali posameznimi zračnimi vrečkami, vendar morajo biti nameščene tako, da se vanje ne zapletajo ptice in druge živali.
Mahanje z rokami in udarjanje po osah poveča možnost pika. Če se osa približa, ostanemo mirni in se počasi umaknemo. Gnezda v zemlji, zidu, ostrešju ali bližini pogosto uporabljene poti ne odstranjujemo sami. Ose gnezdo branijo, zato je na nevarnem mestu primerna strokovna odstranitev. Gnezdo, ki je daleč od ljudi in ne povzroča težav, lahko praviloma pustimo pri miru, saj ose lovijo tudi številne vrtne škodljivce.
Po piku mesto umijemo z milom in vodo ter nanj položimo hladen obkladek. Ose žela navadno ne pustijo v koži in lahko pičijo večkrat. Ob otekanju jezika ali grla, težkem dihanju, omotici, zmedenosti ali izgubi zavesti gre lahko za anafilaksijo. Takrat je treba takoj poklicati 112 in uporabiti predpisani adrenalinski samoinjektor, če ga ima oseba pri sebi. Osebi s takšnimi znaki je potrebno takoj zagotoviti prvo pomoč, brez odlašanja.
Nekaj os na zrelem sadju je ob koncu poletja običajen pojav. Težava postane večja predvsem tam, kjer jim več dni zapored puščamo odprto sladko pojedino.
