Za obisk lepega slapa v Sloveniji ni vedno potreben večurni pohod ali zahtevna planinska pot. Peričnik, Rinka, Virje, Kozjak in slap Ubijavnik na Bohorju sodijo med slapove, ki jih je mogoče doseči z razmeroma kratkim sprehodom, zato so primerni tudi za poletni izlet, pri katerem hoja ni glavni cilj dneva.
Razlike med njimi so kljub temu precejšnje. Do nekaterih je od najbližjega izhodišča le deset ali petnajst minut hoje, drugje je treba računati na približno pol ure ali na nekoliko bolj strmo pot. Pred odhodom je zato dobro preveriti prometni režim, parkiranje in razmere na poti, saj se predvsem poleti lahko spreminjajo.
Peričnik: do spodnjega slapa le kratek vzpon
Slap Peričnik v dolini Vrata pri Mojstrani je eden tistih slovenskih slapov, pri katerih že nekaj minut hoje prinese zelo izrazit prizor. Sestavljata ga zgornji in spodnji slap, spodnji pa je visok približno 52 metrov.
Poleti je dostop nekoliko poseben. Turistična organizacija Kranjska Gora obiskovalcem priporoča prihod peš, s kolesom ali z javnim prevozom, v poletni sezoni pa v dolino Vrata vozi tudi avtobus do Koče pri Peričniku. Od koče do spodnjega slapa je nato manj kot deset minut hoje.
Posebnost Peričnika je pot, ki omogoča pogled na vodno zaveso tudi z zadnje strani. Teren je lahko zaradi pršenja vode spolzek, zato športna obutev ni odveč niti pri tako kratkem izletu.
Rinka na koncu Logarske doline
Slap Rinka je eden od najbolj prepoznavnih prizorov Logarske doline. Prednost za obiskovalce, ki ne želijo dolge hoje, je predvsem cesta, ki vodi skoraj do samega zatrepa doline.
Na parkirišču Pod slapom se začne kratek vzpon proti Rinki. Uradna stran Logarske doline navaja približno 10 do 15 minut hoje, odvisno od izbranega izhodišča in tempa.
Pot se vendarle vzpenja, zato izraz »brez dolgega pohoda« ne pomeni povsem ravnega sprehoda. Za večino obiskovalcev z običajno telesno pripravljenostjo pa gre za kratko pot, po kateri se je mogoče vrniti do avtomobila brez celodnevnega izleta.
Vstop z motornim vozilom v Krajinski park Logarska dolina je plačljiv, vstopnina pa vključuje tudi možnost parkiranja. Poleti so na voljo tudi nekatere možnosti javnega oziroma lokalnega prevoza po dolini.
Virje je dobra izbira za izlet pri Bovcu
Povsem drugačno podobo ima slap Virje pri Bovcu. Voda potoka Glijun pada v zelen tolmun pod skalno steno, slap pa je zaradi lege v bližini vasi Plužna razmeroma enostavno dostopen.
Uradna stran Doline Soče obiskovalce usmerja iz Plužne proti akumulacijskemu jezeru. Pred mostom čez Glijun se pot odcepi navzdol proti slapu. Zadnji del poti je kratek, obisk pa je mogoče povezati še z izvirom Glijuna in bližnjim akumulacijskim jezerom.
Prav Virje je primer izleta, pri katerem ni treba načrtovati visokogorske ture. Vseeno je priporočljivo upoštevati označene poti ter lokalna pravila parkiranja, saj je območje v glavni turistični sezoni precej obiskano.
Kozjak zahteva nekoliko več hoje, a še vedno ne dolgega pohoda
Pri Kobaridu se skriva Veliki Kozjak, eden najbolj fotografiranih slapov v Posočju. Do njega vodi urejena pot skozi gozd in ob potoku, zadnji del pa se konča v skalnati dvorani, kjer voda pada v temen tolmun.
Od urejenega izhodišča je približno pol ure lahke hoje v eno smer. To je najdaljši sprehod med slapovi na tem seznamu, vendar še vedno daleč od klasične večurne planinske ture. Pot je po podatkih Turizma Dolina Soče primerna tudi za družinski obisk.
Del privlačnosti Kozjaka je prav pot do njega. Že pred slapom se odpirajo pogledi proti Soči, obisk pa je mogoče povezati z Napoleonovim mostom in Kobariško zgodovinsko potjo.
Slap Ubijavnik na Bohorju skriva precej zanimivo podobo
Med manj znanimi kandidati na seznamu je slap Ubijavnik na Bohorju v Posavju. Območje Bohorja je prepredeno z manjšimi soteskami in slapovi, Pekel pa je med tamkajšnjimi slapovi eden lažje dostopnih.
Slap leži v ozki soteski, kjer se voda prebija čez dolomitne skalne stopnje. Različni viri njegovo višino navajajo nekoliko različno, približno 7 metrov za glavno stopnjo.
Do njega ni treba prehoditi celotne Poti štirih slapov, ki je že precej zahtevnejša in je namenjena celodnevnemu pohodu. Slap Pekel je mogoče obiskati tudi samostojno, vendar zadnji del dostopa poteka po ozki stezi ob potoku.
Po dežju je potrebna dodatna previdnost, saj je teren lahko spolzek, na posameznih mestih pa tudi nekoliko izpostavljen. Prav zaradi tega Pekel ni enako preprost kot denimo Rinka, je pa dobra možnost za obiskovalce, ki iščejo krajši izlet v manj obiskanem delu Slovenije.
Za res kratek dostop sta med najbolj preprostimi možnostmi Peričnik in Rinka, Virje zahteva krajši sprehod, do Kozjaka je približno pol ure hoje, Pekel na Bohorju pa ponuja nekoliko bolj divjo pot po soteski. Nobeden od teh izletov ne zahteva klasične večurne visokogorske ture, vendar primerna obutev ostaja smiselna, predvsem pri Kozjaku in Peklu.
