Po 60. letu je priporočljivo opraviti celovit očesni pregled približno vsakih eno do dve leti, tudi če dobro vidite in nimate posebnih težav. Če se vid slabša, postajajo ravne črte valovite ali opažate spremembe v vidnem polju, pa ni dobro čakati na naslednji redni pregled. Nekatere očesne bolezni namreč napredujejo počasi in sprva skoraj brez opozorilnih znakov.
Ameriški Nacionalni inštitut za oči (NEI) starejšim od 60 let priporoča pregled z razširjenimi zenicami vsakih eno do dve leti. Pogostost je odvisna od zdravstvenega stanja, družinske obremenjenosti in morebitnih že ugotovljenih očesnih bolezni. Osebe s sladkorno boleznijo ali drugimi dejavniki tveganja lahko potrebujejo pogostejše kontrole.
Katerih sprememb vida ne smete pripisati zgolj starosti?
Po 60. letu marsikdo opazi, da za branje potrebuje močnejša očala, pri šibki svetlobi težje razločuje droben tisk ali ga bolj moti bleščanje avtomobilskih žarometov.
Takšne spremembe so lahko povezane s staranjem očesa, vendar niso vedno nedolžne. Če se težave stopnjujejo, je priporočljivo preveriti njihov vzrok.
Posebej pozorni bodite, kadar:
- Slika postaja vedno bolj meglena, čeprav uporabljate ustrezna očala.
- Pri branju potrebujete občutno močnejšo osvetlitev kot prej.
- Ravne črte, na primer rob vrat ali okenskega okvirja, vidite ukrivljene.
- Sredi vidnega polja opažate temno, sivo ali zamegljeno območje.
- Se slabša stranski vid ali se pogosteje zaletavate v predmete ob sebi.
- Ponoči težje vozite zaradi bleščanja in slabšega kontrasta.
Vzrokov je lahko več, od spremembe dioptrije do očesnih bolezni, ki zahtevajo zdravljenje.
Še posebej značilen opozorilni znak so ravne črte, ki so videti valovite. Takšna sprememba je lahko povezana s starostno degeneracijo rumene pege, bolezni osrednjega dela mrežnice, ki ga potrebujemo za branje, prepoznavanje obrazov in opazovanje podrobnosti. Ob novo nastali spremembi je potreben hiter očesni pregled.
Tri očesne bolezni, na katere moramo biti po 60. letu posebej pozorni
Siva mrena je ena pogostejših starostnih sprememb. Očesna leča postopoma postaja motna, zato je vid lahko zamegljen, barve manj izrazite, bleščanje pa moteče. Težave se običajno razvijajo postopoma. Kadar pomembno vplivajo na vsakdanje življenje, je zdravljenje praviloma operativno.
Glavkom oziroma zelena mrena je skupina bolezni, pri katerih se poškoduje vidni živec. Nevarnost je predvsem v tem, da lahko bolezen dolgo poteka brez očitnih simptomov. Ko človek sam opazi slabšanje stranskega vida, je lahko del poškodbe že trajen.
Starostna degeneracija rumene pege prizadene osrednji vid. Človek lahko težje bere, prepoznava obraze ali vidi podrobnosti, medtem ko stranski vid ostaja razmeroma ohranjen. Nekatere oblike bolezni napredujejo počasi, druge zahtevajo hitro zdravljenje.
Prav zato je celovit očesni pregled koristen tudi takrat, ko očala še vedno dobro opravljajo svojo nalogo.
Kdaj je treba ukrepati takoj?
Obstajajo spremembe vida, pri katerih čakanje na redni termin ni primerno.
Če se vid nenadoma močno poslabša ali ga na enem oziroma obeh očesih nenadoma izgubite, je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč. Enako velja za nenadno hudo bolečino v očesu.
Nujno, še isti dan, je treba poiskati očesno oceno tudi ob nenadnem pojavu številnih novih črnih pik, svetlobnih bliskov ali temne sence, ki se kot zavesa pomika čez vidno polje.
Takšni znaki lahko opozarjajo na raztrganino ali odstop mrežnice. Hitro ukrepanje je pomembno, ker lahko zamuda povzroči trajno izgubo vida.
Če se motnjam vida nenadoma pridružijo povešen ustni kot, oslabelost roke, motnje govora ali drugi znaki možganske kapi, pokličite 112.
Ali za očesni pregled v Sloveniji potrebujete napotnico?
Odvisno je od razloga pregleda. Če potrebujete pregled pri oftalmologu zaradi ugotavljanja vidne ostrine ali predpisa očal, napotnica praviloma ni potrebna. Pregled je lahko krit iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, če ga opravite v javnem zdravstvenem zavodu ali pri izvajalcu s koncesijo, ne pa v okviru samoplačniške storitve.
Če je pregled potreben zaradi drugih zdravstvenih razlogov oziroma suma na očesno bolezen, je za redno specialistično obravnavo praviloma potrebna napotnica.
Če opažate nove težave, se lahko najprej obrnete na osebnega zdravnika, ki bo presodil nadaljnjo obravnavo. Ob nenadnih in resnih spremembah vida pa ne čakajte na običajno naročanje.
Kdaj morate na očesni pregled?
Izberite spremembo, ki jo opažate.
Če se vid pri branju slabša postopoma, je lahko vzrok sprememba dioptrije. Dogovorite se za pregled. Po 60. letu so priporočljivi tudi redni celoviti očesni pregledi.
Informativni prikaz, ne diagnoza. Ob nenadni izgubi vida poiščite nujno pomoč.
Kako lahko doma preverite, ali vidite enako z obema očesoma?
Preprost preizkus je opazovanje ravnih črt. Usedite se na dobro osvetljeno mesto, nadenite si očala za branje, če jih uporabljate, in poglejte rob vrat, ploščice ali mrežo ravnih črt.
Najprej prekrijte eno oko, nato drugo. Bodite pozorni, ali so črte videti ravne, ali se del slike izgublja oziroma ali je na enem očesu slika opazno drugačna.
Če opazite novo ukrivljenost črt, temno liso ali nenavadno popačenje, čim prej poiščite očesno oceno. Domači preizkus ni nadomestilo za pregled in z njim ni mogoče izključiti glavkoma ali drugih očesnih bolezni.
Pri pregledu zdravnik ne preveri samo dioptrije. Glede na potrebe lahko pregleda očesno ozadje, izmeri očesni tlak in opravi dodatne preiskave mrežnice ali vidnega polja.
Po pregledu z razširjenimi zenicami je lahko vid nekaj ur zamegljen in oči bolj občutljive na svetlobo. Zato je smiselno, da si za vrnitev domov zagotovite spremstvo oziroma prevoz in ne vozite, dokler vid ni spet primeren za varno vožnjo.
Če se ne spomnite, kdaj ste nazadnje opravili celovit očesni pregled, preverite datum zadnjega obiska. Še posebej po 65. letu je smiselno z oftalmologom določiti reden interval kontrol, tudi če trenutno nimate težav.
