Za hektar njive je bilo treba v Sloveniji lani odšteti povprečno 30.374 evrov. To je 2.026 evrov oziroma 7,2 odstotka več kot leto prej. Razlike med vzhodnim in zahodnim delom države pa so tako velike, da slovensko povprečje pove le del zgodbe.
Sveže končne podatke za leto 2025 je v ponedeljek, 29. septembra 2026, objavil Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Poleg prodajnih cen njiv so objavili tudi podatke o trajnih travnikih in pašnikih ter zakupninah kmetijskih zemljišč.
Na zahodu skoraj 58.000 evrov za hektar njive
Največja razlika se pokaže pri primerjavi kohezijskih regij. V vzhodni Sloveniji je hektar njive lani v povprečju stal 24.996 evrov. V zahodni Sloveniji je povprečna cena dosegla kar 57.902 evra za hektar.
To pomeni, da je bila povprečna cena na zahodu več kot dvakrat tolikšna kot na vzhodu. Poleg tega so se cene njiv v zahodni Sloveniji v primerjavi z letom prej zvišale za 30,1 odstotka.
Pri takšnih podatkih je koristno pogledati tudi mediano. To je srednja vrednost vseh prodaj, pri kateri je polovica evidentiranih cen nižjih, polovica pa višjih.
Mediana cene hektarja njive je v vzhodni Sloveniji znašala 22.548 evrov, v zahodni pa 40.093 evrov. Razlika med povprečjem in mediano pokaže tudi, zakaj povprečne cene posamezne parcele ni mogoče preprosto vzeti kot njeno pričakovano prodajno vrednost.
Na dejansko ceno konkretnega zemljišča lahko vplivajo njegova lega, kakovost in velikost, dostop ter druge značilnosti.
Travniki in pašniki so se v povprečju pocenili
Drugačno gibanje je SURS zaznal pri trajnih travnikih in pašnikih. Hektar takšnega zemljišča se je leta 2025 v Sloveniji prodal po povprečni ceni 26.759 evrov, kar je 2,6 odstotka manj kot leto prej.
Tudi tukaj ostajajo precejšnje regionalne razlike.
V vzhodni Sloveniji je povprečna cena znašala 22.690 evrov za hektar in je bila za 12,9 odstotka višja kot leto prej. V zahodni Sloveniji je povprečje znašalo 34.473 evrov, kar pomeni padec za 16,4 odstotka oziroma 6.746 evrov.
Mediana je bila nižja. V vzhodni Sloveniji je znašala 15.492 evrov, v zahodni pa 27.864 evrov.
Podatki tako pokažejo zanimiv razkorak: medtem ko so se njive na ravni države podražile, so bili trajni travniki in pašniki v povprečju cenejši kot leto prej.
Koliko stane hektar kmetijskega zemljišča?
Izberite vrsto zemljišča in primerjajte vzhodno in zahodno Slovenijo.
Povprečna cena hektarja njive je bila v zahodni Sloveniji več kot dvakrat tolikšna kot v vzhodni.
Polovica evidentiranih prodaj je bila pod to vrednostjo, polovica pa nad njo. Zato mediana pokaže drugačen pogled na dejanske prodajne cene kot samo povprečje.
Višje so tudi zakupnine
Kmetijskega zemljišča seveda ni treba kupiti. SURS je objavil tudi najnovejše podatke o zakupninah za zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
Povprečna letna zakupnina za hektar njive ter trajnega travnika in pašnika je leta 2025 znašala 179,41 evra. Leto prej je bila 157,89 evra.
V vzhodni Sloveniji se je povprečna zakupnina povečala s 152,14 na 180,27 evra na hektar, v zahodni pa s 173,16 na 177,36 evra.
Pogled nekoliko dlje nazaj pokaže spremembo še jasneje. Leta 2021 je povprečna zakupnina na ravni Slovenije znašala 139,24 evra na hektar, leta 2025 pa 179,41 evra.
Pri vseh teh številkah velja upoštevati, da gre za statistične podatke o dejansko evidentiranih nakupnih cenah oziroma za povprečne zakupnine zemljišč Sklada. 30.374 evrov zato ni cenik za hektar slovenske njive, temveč povprečna nakupna cena iz podatkov za leto 2025.
Če vas zanima konkretna njiva, je lahko njena cena precej pod ali nad državnim povprečjem. Že sveži podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, kako velike so razlike samo med vzhodno in zahodno Slovenijo.
