Kivi je med najbolj bujnimi sadnimi rastlinami na vrtu. V eni sami sezoni lahko požene več metrov dolgih mladih poganjkov, ki hitro prerastejo oporo in ustvarijo gosto zeleno steno. Prav zaradi te silovite rasti številni vrtičkarji menijo, da ga je najbolje obrezovati skozi vse poletje. Takšen pristop pa ni vedno najboljša izbira.
Poletna rez aktinidije ima svoj pravi čas in jasen namen. Če se je lotimo prezgodaj, rastlina pogosto odgovori z novim valom bujne rasti. Namesto da bi energijo usmerjala v dozorevanje plodov in lesa, začne znova poganjati dolge zelene mladike, ki jih je treba pozneje ponovno odstranjevati. Nekaj potrpežljivosti zato prinese precej boljši rezultat.
Druga polovica avgusta velja za najprimernejši čas
Poletno rez kivija je priporočljivo opraviti v drugi polovici avgusta. Takrat se rast rastline začne postopoma umirjati, zato po rezi običajno ne požene več tolikšnega števila novih poganjkov.
Rastlina lahko v tem obdobju več energije nameni razvoju plodov in dozorevanju letošnjega lesa. Prav dobro dozorel les je eden od pomembnih pogojev za bogato cvetenje in rodnost v naslednjem letu.
Vrtičkarji, ki z rezjo hitijo že julija ali v začetku avgusta, pogosto opazijo, da je treba čez nekaj tednov znova prijeti za škarje. Novi poganjki hitro zapolnijo prostor, krošnja pa ostane pregosta.
Rodne rozge krajšamo šele za zadnjim plodom
Največ pozornosti med poletno rezjo namenimo rodnim rozgam. To so olesenele stranske veje, na katerih se razvijajo plodovi.
Po zadnjem kiviju na posamezni rozgi pustimo od pet do osem listov. Ti niso odveč. Ravno nasprotno. Listi imajo pomembno nalogo, saj s fotosintezo ustvarjajo hranila, ki jih rastlina usmerja v dozorevanje plodov.
Pri zelo bujnih rastlinah lahko pustimo tudi kakšen list več. S tem ohranimo dovolj listne površine, da se plodovi normalno razvijajo, hkrati pa se letošnji poganjki bolje olesenijo pred prihodom hladnejšega vremena.
Vsak list ima svojo nalogo
Pogosta napaka je prepričanje, da bo manj listov pomenilo večje plodove. V resnici velja ravno nasprotno. Če odstranimo preveč listne mase, rastlina izgubi pomemben vir energije.
Listi delujejo kot naravna tovarna sladkorjev. Več kakovostnih listov pomeni boljšo prehrano plodov, več sladkorjev in boljše pogoje za dozorevanje lesa.
Odvečne poganjke odstranimo pri osnovi
Med poletno rezjo odstranimo tudi letošnje poganjke, ki zgostijo rastlino ali rastejo v neprimerno smer.
Takšne mladike odrežemo povsem pri osnovi. S tem izboljšamo zračnost krošnje, zmanjšamo senčenje plodov in olajšamo nadaljnjo nego rastline.
Ob tem pa velja nekaj previdnosti. Vseh mladih poganjkov ne smemo odstraniti. Del letošnje rasti bo namreč prihodnje leto postal rodni les, na katerem se bodo razvili novi cvetovi in plodovi.
Premišljena rez pomeni boljšo letino
Najboljši rezultat dosežemo z zmernim pristopom. Cilj poletne rezi ni močno zmanjšanje velikosti rastline, ampak uravnoteženje rasti in rodnosti.
Dobro osvetljena krošnja omogoča boljše dozorevanje plodov, lažje obiranje in manj težav z boleznimi. Hkrati rastlina ohrani dovolj mladih poganjkov za prihodnjo sezono.
Avgust odloča tudi o prihodnjem letu
Poletna rez ni namenjena zgolj lepšemu videzu rastline. V veliki meri vpliva tudi na pridelek prihodnje sezone. Pravilno izbrane rodne rozge, dovolj listov in odstranitev odvečnih poganjkov pomagajo, da aktinidija jeseni zaključi rast v dobri kondiciji.
Veliko vrtičkarjev opazi razliko šele naslednje leto. Rastline, ki so bile obrezane ob pravem času in z občutkom, običajno oblikujejo močnejše rodne poganjke, plodovi pa so bolj enakomerni in kakovostni.
Poletna rez zato ni opravilo, ki bi ga veljalo opraviti na hitro. Nekaj dodatnih minut opazovanja rastline pogosto pomeni precej boljšo letino, manj dela v naslednji sezoni in zdravo aktinidijo, ki bo še vrsto let bogato obrodila.
