Zimski radič lahko v visoki gredi uspeva tudi novembra in ob milejši zimi, vendar je konec oktobra njegova rast že precej počasnejša. Če so rastline razvile večje liste, še ne oblikujejo pa sklenjenih glav, jih ni treba takoj porezati. Pomembno je, da imajo dovolj svetlobe, zmerno vlažno zemljo in zaščito pred močnejšim mrazom.
Najboljša odločitev je odvisna od sorte radiča. Radič za rezanje lahko obiramo postopoma, medtem ko glavnatemu radiču pustimo čas, da oblikuje čvrsto glavo. Pri prezimnih sortah pa se lahko najlepši pridelek razvije šele zgodaj spomladi, ko rastline iz korenin ponovno odženejo.
Zdaj so že vidne dobro razvite rastline z zelenimi in rdečkasto obarvanimi listi. Večina ima še odprto obliko, listi pa so razmeroma veliki. To pomeni, da je nekaj pridelka že mogoče uporabiti kot mlado solato, za oblikovanje večjih glav pa bo pri ustreznih sortah potrebnega še nekaj časa.
Zakaj radič jeseni skoraj preneha rasti?
Radiču ustrezajo zmerne temperature. Poletna vročina lahko povzroči slabšo rast in večjo grenkobo, jesenski hlad pa številnim sortam ustreza. Toda konec oktobra se začnejo dnevi hitro krajšati. Sončne svetlobe je manj, tla se hladijo, rastline pa počasneje ustvarjajo nove liste.
Zato radič, ki je septembra opazno rasel iz tedna v teden, novembra pogosto skoraj obstane.
To ne pomeni, da je z njim kaj narobe. Rastlina lahko ostane zdrava, čeprav novih listov nekaj časa skoraj ne opazimo. Posebnost visoke grede je, da se zemlja v njej lahko hitreje ohlaja in izsušuje kot v običajni vrtni gredi. Njene stranice so bolj izpostavljene zunanjemu zraku, zato je treba pozimi posebej paziti na koreninski del rastlin.
Ali radič zdaj že porezati ali ga pustiti rasti?
Pri radiču moramo najprej razlikovati med sortami, namenjenimi večkratnemu rezanju, in sortami, ki oblikujejo glave.
Radič solatnik lahko večkrat režemo, saj po obiranju ponovno odganja. Pri tem je pomembno, da ne poškodujemo osrednjega rastnega dela rastline.
Če želimo obirati posamezne liste, najprej odstranimo večje zunanje, zdrave liste, notranje mlajše pa pustimo rasti.
Glavnati radič pobiramo drugače. Počakamo, da oblikuje dovolj čvrsto glavo, nato jo odrežemo pri osnovi. Pri nekaterih sortah lahko iz preostalega koreninskega dela požene še manjši drugi pridelek.
Prezimne sorte, kot so nekatere vrste veronskega, treviškega in solkanskega radiča, lahko prezimijo in zgodaj spomladi iz korenin razvijejo nove rozete.
Zato vseh rastlin, ki jeseni še ne oblikujejo glav, ni smiselno odstraniti.
Če sorte ne poznamo, je najbolje, da najprej odrežemo le nekaj zunanjih listov za uporabo, večino rastlin pa pustimo nedotaknjenih in spremljamo njihov razvoj.
Kako zaščititi radič pred novembrskim mrazom?
Radič lahko prenese nekaj mraza, vendar niso vse sorte enako odporne. Zimski radič praviloma bolje prenaša nizke temperature kot sorte, namenjene zgodnejšemu jesenskemu pobiranju.
Ko vremenska napoved pokaže več zaporednih hladnih noči, je smiselno razmisliti o zaščiti visoke grede.
Najpreprostejša možnost je vrtna koprena. Namestimo jo čez nizke loke, tako da se ne naslanja neposredno na vse liste.
Koprena zmanjšuje vpliv vetra in omogoča nekaj stopinj zaščite pred mrazom, vendar pri dolgotrajnem močnem mrazu sama ne zagotavlja, da rastline ne bodo pomrznile.
Druga možnost je nizek tunel s prozorno folijo. Ta lahko zaščiti rastline pred močnim deževjem in hladnim vetrom, vendar ga je treba ob toplejšem vremenu zračiti.
Pod neprezračeno folijo se lahko nabira kondenz, visoka vlaga pa poveča tveganje za gnitje listov.
Pri radiču je namreč pogosto večja težava dolgotrajna mokrota kot posamezna hladna noč.
Zalivanje in gnojenje: manj je lahko več
Jeseni radič porabi manj vode kot poleti, zato visoke grede ne zalivamo po ustaljenem poletnem urniku.
Pred zalivanjem preverimo zemljo nekaj centimetrov pod površino. Če je še vlažna, dodatno zalivanje ni potrebno.
Če je suha, zalijemo zmerno, najbolje dopoldne in neposredno ob rastlinah. Tako se listi ne zadržujejo mokri po nepotrebnem.
Zelo pomembno je tudi odtekanje odvečne vode. Radič ne mara dolgotrajno razmočenih tal, v katerih se korenine slabše razvijajo.
Konec oktobra praviloma ni pravi čas za obilno gnojenje z dušikom. Rastline zaradi kratkih dni ne bodo začele nenadoma hitro rasti, pretirano gnojenje pa lahko povzroči mehkejšo rast in slabšo odpornost.
Če je bila visoka greda ob sajenju že napolnjena s kakovostnim substratom oziroma kompostom, dodatno gnojenje pogosto sploh ni potrebno.
Kaj storiti z velikimi zunanjimi listi?
Nekateri listi radiča so lahko zdaj že zeleno-rdeče obarvani, kar je lahko povsem značilno za sorto in jesenske temperature. Če so listi zdravi, jih ni treba odstranjevati samo zato, ker so veliki ali rdečkasti.
Odstranimo pa liste, ki so nagniti, sluzasti, močno poškodovani ali ležijo na vlažni zemlji in že propadajo.
Takšni listi lahko povečujejo možnost gnitja, predvsem če se ob hladnem vremenu vlaga dolgo zadržuje med rastlinami. Občasno preglejmo tudi notranjost rozet. Če opazimo polže, jih odstranimo, saj lahko v vlažni jeseni še vedno poškodujejo mlade liste.
Če so rastline zelo gosto skupaj, lahko slabše kroženje zraka med njimi dodatno poveča zadrževanje vlage. Večje posege v korenine pa je pozno jeseni bolje opustiti.
Kdaj bo radič primeren za prvo rezanje?
Če gojimo sorto za sprotno obiranje listov, lahko prve dovolj velike zunanje liste režemo že jeseni. Pri tem pustimo osrednji del rastline, iz katerega nastajajo novi listi.
Če pričakujemo sklenjene glavice, je treba počakati na njihovo oblikovanje. Pri jesensko-zimski pridelavi glavnat radič običajno pobiramo od oktobra do decembra, odvisno od sorte, časa sajenja in vremena.
Nekatere prezimne sorte pa so namenjene predvsem zgodnjepomladanskemu pobiranju.
Pomembno je vedeti, da se radič decembra ob kratkih dnevih ne bo razvijal tako hitro kot septembra. Zaščita pred mrazom predvsem ohranja rastline in podaljšuje obdobje pobiranja, ne zagotavlja pa hitre rasti.
Če imate na visoki gredi deset ali več rastlin, je uporabna rešitev postopno obiranje. Nekaj zunanjih listov lahko sproti uporabite v solati, nekaj rastlin pa pustite povsem pri miru, da preverite, kako bodo oblikovale rozete ali glave.
Na ta način boste spoznali tudi, kako se izbrana sorta obnaša v vaši visoki gredi.
Je vaš radič pripravljen za rezanje?
Izberite stanje rastline in napovedano temperaturo.
Če imate radič za rezanje, odstranite nekaj večjih zdravih zunanjih listov, sredino rastline pa pustite nedotaknjeno. Če gre za glavnato sorto, počakajte na oblikovanje glave.
Kaj bi naredili zdaj, konec oktobra?
Na visoki gredi rastline v teh dneh še ne kažejo očitnih znakov propadanja. Večina listov je dobro razvitih, nekaj je značilno rdečkasto obarvanih. Zato ni potrebe, da bi ves radič že zdaj porezali.
Najprej odstranite morebitne propadajoče zunanje liste. Preverite vlažnost zemlje in poskrbite, da se voda ne zadržuje med rastlinami.
Če vremenska napoved kaže močnejšo ohladitev, pripravite kopreno ali nizek zaščitni tunel. Ob toplejših dnevih naj imajo rastline dovolj zraka in svetlobe.
Za prvo solato lahko odrežete nekaj večjih zdravih listov. Osrednji del rastlin pustite nedotaknjen, da bodo lahko nadaljevale rast.
Če radič uspešno prezimi, vas lahko pri primernih sortah nov pridelek čaka tudi zgodaj spomladi. Prav zato se ga splača ohraniti na gredi, namesto da bi ga ob prvih hladnih dnevih v celoti odstranili.
