Če nekdo za žensko reče, da je slamnata vdova, to ne pomeni, da ji je mož umrl. Izraz uporabljamo šaljivo za žensko, katere mož oziroma partner je dalj časa odsoten.
Tako lahko nekdo reče: “Ta teden sem slamnata vdova, ker je mož na službeni poti.” Obstaja tudi moška različica, slamnati vdovec, kadar je dalj časa odsotna žena oziroma partnerka. Slovar slovenskega knjižnega jezika izraz slamnata vdova prav tako označuje kot šaljiv in ga razlaga kot žensko, katere mož je dalj časa odsoten.
Kdaj nekoga imenujemo slamnata vdova?
Izraz je primeren predvsem v sproščenem pogovoru. Običajno ga uporabimo, kadar je partner začasno odsoten zaradi službe, potovanja, dopusta, dela v tujini ali kakšnega drugega razloga.

Primeri so lahko zelo vsakdanji:
“Mož je za dva tedna odšel na teren, zato sem trenutno slamnata vdova.“
“Žena je šla s prijateljicami na morje, jaz pa sem ta vikend slamnati vdovec.“
Pri izrazu je bistvena prav začasna odsotnost partnerja. Oseba torej ni vdova ali vdovec v običajnem pomenu besede.
Izraz je lahko nekoliko hudomušen, saj namiguje, da nekdo nekaj časa živi podobno kot samska oseba, čeprav je še vedno v zakonu oziroma partnerski zvezi.
Toda zakaj ravno “slamnata”?
Tu postane izraz precej bolj zanimiv. Slovar slovenskih frazemov navaja razlago, da je beseda slamnata lahko povezana z nekdanjimi posteljami, ki so bile postlane s slamo. Če enega od zakoncev ni bilo, je drugi tako rekoč ostal sam na svojem slamnatem ležišču.
Obstaja pa tudi druga razlaga. Po njej naj bi slovenski izraz izviral iz nemškega Strohwitwe, dobesedno “slamnata vdova“. Izraz naj bi bil povezan s starim nemškim običajem, po katerem so dekletu, ki je rodilo nezakonskega otroka, nadeli slamnati venec. Takšno žensko so imenovali Strohbraut, torej »slamnata nevesta«. Slovar slovenskih frazemov navaja obe razlagi, zato izvora ni mogoče z gotovostjo skrčiti samo na eno zgodbo.
Zanimivo je tudi, da podobnega izraza ne poznamo samo Slovenci. Sorodne izraze imajo med drugim češčina, hrvaščina, srbščina, poljščina, ruščina in nemščina.
Slamnati vdovec je nastal nekoliko pozneje
Prvotna oblika frazema je bila slamnata vdova. Po njej se je oblikovala še moška različica slamnati vdovec. Tako jo razlaga tudi Slovar slovenskih frazemov. Danes lahko zato izraz brez težav uporabimo za oba spola.
Če gre mož za nekaj tednov delat v tujino, je žena lahko slamnata vdova. Če gre žena na daljše potovanje, pa lahko njen mož zase v šali reče, da je slamnati vdovec. V sodobnem pogovoru ljudje izraz pogosto uporabljajo tudi nekoliko širše za partnerja ali partnerko, čeprav sama slovarska razlaga izhaja iz zakonskega para.
Izraz je šaljiv, zato ni primeren v vsakem položaju
Pri uporabi je pomemben ton. Slamnata vdova praviloma nima žalostnega pomena, ki ga ima beseda vdova sama po sebi.
Prav zato izraz ni najbolj primeren tam, kjer bi ga kdo lahko razumel dobesedno ali kjer je tema smrti zakonca občutljiva. V sproščenem pogovoru med ljudmi, ki izraz poznajo, pa je njegova raba povsem običajna.
Če torej naslednjič slišite, da je nekdo “že ves teden slamnata vdova“, razloga za sožalje skoraj zagotovo ni. Najverjetneje se bo njen mož čez nekaj dni preprosto vrnil domov.
