Prehladi se vračajo, pojavila se je tudi gripa. Na NIJZ najpogosteje zaznavajo en virus

Septembra se je v slovenskih ambulantah začelo nekoliko pogosteje pojavljati tisto, kar številni že opažajo doma, v službah in šolah: zamašen nos, boleče žrelo, kašelj in drugi znaki okužb dihal. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je bilo obiskov in posvetov zaradi akutnih okužb dihal nekoliko več kot v dveh predhodnih tednih.

Med pregledanimi vzorci so najbolj izstopali rinovirusi, ki so jih zaznali v 19 odstotkih testiranih vzorcev. V istem tednu so laboratoriji potrdili tudi dva primera gripe tipa A. To še ne pomeni, da se je začel večji val gripe, kaže pa, da virusi, značilni za hladnejši del leta, že krožijo med prebivalstvom.

Okužb dihal je nekoliko več kot konec avgusta

NIJZ je podatke objavil za 36. teden leta, torej za obdobje od 31. avgusta do 6. septembra. V ambulantah primarnega zdravstva, ki sodelujejo v mreži za spremljanje gripe in drugih okužb dihal, so zabeležili 574 obiskov oziroma posvetov zaradi akutnih okužb dihal na 100.000 prebivalcev.

Raven je bila po oceni NIJZ še vedno nizka, vendar nekoliko višja kot v prejšnjih dveh tednih. Obiskov zaradi gripi podobne bolezni v spremljanih ambulantah v tem tednu niso zaznali.

To je pomembna razlika. Izraz akutna okužba dihal zajema širok nabor bolezni, od običajnega prehlada do gripe, covida-19 in drugih virusnih okužb. Več prehlajenih ljudi zato samo po sebi še ne pomeni, da se je začela sezona gripe.

Najpogosteje so odkrili rinoviruse

Laboratorijski podatki precej jasno pokažejo, kateri virusi so bili v začetku septembra najpogostejši.

Rinoviruse so našli v 19 odstotkih testiranih vzorcev, njihov delež pa je bil nekoliko višji kot teden prej. Rinovirusi so najpogostejši povzročitelji običajnega prehlada.

Okužba se lahko kaže z zamašenim ali tekočim nosom, kihanjem, praskanjem ali bolečinami v žrelu in kašljem. Pri nekaterih se pojavi tudi nekoliko povišana telesna temperatura, vendar so težave praviloma blažje kot pri gripi.

Poleg rinovirusov so laboratoriji odkrivali enteroviruse v sedmih odstotkih testiranih vzorcev in viruse parainfluence v 4,7 odstotka. Adenovirusi so predstavljali 2,7 odstotka, sezonski koronavirusi pa 1,6 odstotka pregledanih vzorcev.

Takšna mešanica virusov je tudi razlog, da samo po simptomih pogosto ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kateri virus je povzročil bolezen.

Potrdili tudi dva primera gripe A

Posebno pozornost vzbujata dva laboratorijsko potrjena primera influence tipa A.

Pri enem je šlo za podtip A(H3N2), pri drugem virus ni bil dodatno tipiziran. En vzorec je prišel iz ambulante primarnega zdravstva, drugi pa je bil odvzet bolniku, ki je bil obravnavan v bolnišnici.

Dva primera sta za zdaj predvsem dokaz, da je virus gripe v Sloveniji prisoten. Iz teh podatkov ni mogoče sklepati, da bi se že začelo množično širjenje gripe.

Tudi dejstvo, da v spremljanih ambulantah v istem tednu niso zaznali obiskov zaradi gripi podobne bolezni, kaže, da je bila aktivnost gripe v začetku septembra še nizka.

V laboratorijih so v istem obdobju potrdili še osem okužb s SARS-CoV-2, respiratornega sincicijskega virusa oziroma RSV pa v okviru integriranega spremljanja niso dokazali. NIJZ je sicer ocenil, da se je sezona RSV 2025/26 do 36. tedna končala.

Prehlad in gripa se lahko začneta podobno

Za običajen prehlad so značilnejši zamašen nos, izcedek iz nosu, kihanje in blažje bolečine v žrelu. Gripa se pogosto začne izraziteje, z vročino, bolečinami v mišicah, glavobolom, izrazito utrujenostjo in suhim kašljem.

Toda meja ni vedno jasna. Tudi drugi virusi lahko povzročijo visoko temperaturo in precej slabo počutje, zato zgolj po prvih znakih bolezni povzročitelja ni mogoče vedno določiti.

Pri večini blažjih okužb pomagajo počitek, dovolj tekočine in spremljanje počutja. Posebna previdnost je smiselna pri starejših, ljudeh s kroničnimi boleznimi, nosečnicah in osebah z oslabljenim imunskim sistemom, saj je pri njih tveganje za zaplete nekaterih okužb dihal večje.

Z zdravnikom se je smiselno posvetovati predvsem ob oteženem dihanju, izrazitem slabšanju stanja, dolgotrajni visoki vročini ali drugih nenavadno hudih težavah.

Septembrski podatki še ne kažejo večjega vala gripe. Kažejo pa precej bolj značilen jesenski vzorec: okužb dihal je nekoliko več, med njimi trenutno močno izstopajo rinovirusi, virus gripe pa se je v laboratorijskih vzorcih že pojavil. V prihodnjih tednih bo zato predvsem pomembno, ali bo število obiskov zaradi akutnih okužb dihal še naraščalo in ali se bo začel povečevati tudi delež gripe.