Ste se vrnili z letalom, nekaj ur pozneje pa imate še vedno občutek, kot da se tla pod vami rahlo premikajo? Pojavijo se lahko omotica, zibanje, občutek nestabilnosti ali nenavadna lahkotnost v glavi. Takšne težave so lahko povezane s prilagajanjem ravnotežnega sistema po potovanju, utrujenostjo, pomanjkanjem tekočine ali spremembami pritiska v ušesih. Včasih se jim pridruži tudi časovni zamik oziroma jet lag.
Pri blažjih težavah, ki postopoma izzvenevajo, razlog pogosto ni nevaren. Toda vsaka vrtoglavica po letu ni nujno posledica letenja. Pomembno je predvsem, kakšen občutek imamo, koliko časa traja in ali ga spremljajo še drugi simptomi.
Zakaj imamo občutek, da se še vedno zibljemo?
Med letenjem se naše telo prilagaja pospeševanju, spremembam smeri in manjšim premikom letala. Pri tem sodelujejo oči, mišice in ravnotežni organ v notranjem ušesu.
Po pristanku se morajo možgani znova prilagoditi običajnemu gibanju na trdnih tleh. Pri nekaterih ljudeh se lahko občutek gibanja ohrani tudi potem, ko že stojijo ali sedijo pri miru.
Takrat imajo občutek, da jih rahlo ziblje naprej in nazaj, da se tla premikajo ali da njihovo telo še vedno potuje.
Podoben pojav je znan po vožnji z ladjo, ko ima človek po izkrcanju občutek, da se še vedno ziblje na valovih.
V medicini poznamo tudi izraz mal de débarquement, ki dobesedno pomeni težave po izkrcanju. Pojavi se lahko po potovanju z ladjo, letalom, vlakom ali avtomobilom.
Po navedbah ameriške Cleveland Clinic takšni občutki pogosto izginejo v približno 24 urah. Če vztrajajo dlje, predvsem več dni ali tednov, pa je treba preveriti tudi druge možne vzroke.
Pri tem velja razlika: kratkotrajno zibanje po potovanju še ne pomeni, da ima posameznik redki sindrom mal de débarquement. Za postavitev diagnoze so potrebna dodatna merila in zdravniška presoja.
Vrtoglavica je lahko povezana tudi s pritiskom v ušesih
Med vzletom in pristajanjem se spreminja zračni tlak v potniški kabini. Naše srednje uho mora te spremembe izenačevati prek Evstahijeve cevi, ki povezuje srednje uho z zadnjim delom nosu in žrela.
Če smo prehlajeni, imamo zamašen nos ali težave z alergijami, je lahko izenačevanje pritiska oteženo.
Zato se pojavijo občutek zamašenega ušesa, pokanje, bolečina ali začasno slabši sluh.
V nekaterih primerih se lahko pridruži tudi vrtoglavica.
Takšne težave imenujemo barotravma ušesa. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je večina primerov blagih, redkeje pa se pojavijo tudi resnejši zapleti.
Če se po letu vrtoglavici pridružijo izrazita bolečina v ušesu, poslabšanje sluha ali dolgotrajno šumenje, je smiseln zdravniški pregled.
Kaj pa “jet lag”? Tudi ta lahko povzroči čuden občutek po letu
Jet lag oziroma časovni zamik nastane, ko hitro prepotujemo več časovnih pasov in se naša notranja biološka ura ne ujema več z lokalnim časom.
Najpogosteje se kaže z utrujenostjo, zaspanostjo podnevi, slabšim spanjem ponoči, težavami s koncentracijo in splošnim slabim počutjem.
Nekateri ljudje takšno stanje opisujejo kot občutek »megle v glavi« ali omotičnosti.
Jet lag pa ni enak vrtoglavici oziroma občutku zibanja. Če se nam zdi, da se prostor vrti ali da se tla premikajo, je smiselno pomisliti tudi na ravnotežni sistem in druge vzroke.
Izrazitejši časovni zamik se običajno pojavi pri potovanju čez več časovnih pasov.
Če na primer letimo iz Slovenije na Ciper, je razlika samo ena ura, zato pravi jet lag praviloma ni glavni razlog za težave.
Večjo vlogo lahko igrajo zgodnji odhodi, neprespana noč, dolgotrajno sedenje in naporno potovanje.
Povsem drugače je pri povratku iz Združenih držav Amerike ali Azije, kjer se mora telo prilagoditi večurni časovni razliki. Takrat lahko utrujenost in težave s spanjem trajajo več dni.
Se vam po letu še vedno vrti?
Izberite občutek, ki ga doživljate.
Kot da se tla še vedno premikajo
Po potovanju lahko kratek čas vztraja občutek gibanja, čeprav ste že na trdnih tleh.
Če občutek izzveneva, počivajte in se izogibajte vožnji. Če vztraja ali se ponavlja, se posvetujte z zdravnikom.
Ob nenadni šibkosti ene strani telesa, motnjah govora, dvojnem vidu, hudem nenadnem glavobolu ali nezmožnosti normalne hoje pokličite 112.
Tudi premalo vode in spanja lahko povzročita omotico
Potovanje z letalom se pogosto začne precej pred samim vzletom.
Zgodnje vstajanje, vožnja do letališča, čakanje, prenašanje prtljage in večurno sedenje lahko povzročijo utrujenost.
Če med potovanjem premalo pijemo ali izpustimo obrok, se lahko pojavijo tudi občutek šibkosti, glavobol in omotica.
Suha kabinska atmosfera lahko dodatno povzroča žejo in draženje sluznic, čeprav sama po sebi ne pomeni, da smo dehidrirani.
Težave se lahko izraziteje pokažejo šele doma, ko se po napornem potovanju umirimo. Zato ni nenavadno, da se nekdo med letom počuti povsem dobro, nekaj ur po pristanku pa opazi, da je utrujen in nekoliko nestabilen.
Kako si pomagati, če se vam po pristanku vrti?
Če je omotica blaga in se postopoma zmanjšuje, si lahko najprej privoščite počitek.
Popijte nekaj vode, pojejte normalen obrok in se izogibajte alkoholu. Vstajajte počasi, zlasti če imate občutek, da boste izgubili ravnotežje.
Če gre predvsem za utrujenost po dolgem potovanju, lahko pomaga kakovosten spanec.
Pri jet lagu je priporočljivo čim prej prilagoditi spanje lokalnemu času, čez dan pa se izpostaviti naravni svetlobi. Dolgi popoldanski počitki lahko prilagajanje še otežijo.
Dokler se vam vrti ali imate občutek nestabilnosti, ne vozite avtomobila in ne opravljajte dejavnosti, pri katerih bi lahko zaradi izgube ravnotežja padli.
Če težave trajajo več kot 24 ur, se ne izboljšujejo, se ponavljajo ali se pojavijo težave s sluhom, se posvetujte z zdravnikom.
Posebej pomembni so opozorilni znaki. Če vrtoglavico spremljajo nenadna šibkost ene strani telesa, težave z govorom, dvojni vid, hud nenaden glavobol ali nezmožnost normalne hoje, je potrebna takojšnja nujna medicinska pomoč na številki 112.
Blag občutek zibanja, ki postopoma mine, je torej lahko prehoden odziv na potovanje. Če pa se stanje slabša ali se pojavijo drugi simptomi, ga ne pripisujte samodejno letalu.
