Na figi so se že pokazali prvi zeleni plodovi. Na pogled so majhni, čvrsti in še daleč od tiste medene mehkobe, zaradi katere avgusta ali septembra pod drevesom pogosto iščemo najbolj zrele sadeže. Toda prav zdaj, v zgodnji fazi razvoja, se odloča veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Sladkost fige ni odvisna samo od sorte in sonca v zadnjih dneh pred obiranjem, temveč tudi od vode, obremenitve drevesa, zdravih listov, tal in mirnega zorenja brez večjih stresov.
Zdrav mlad plod, lepo razviti listi in močna zelena rast. To je dober znak, a pri figah velja, da obilna rast še ne pomeni nujno tudi sladkih plodov. Drevo lahko naredi veliko listov, plodovi pa pozneje ostanejo vodeni, manj aromatični ali začnejo odpadati, če mu v ključnih tednih manjka ravnovesja.
V nadaljevanju boste prebrali, kaj lahko naredite zdaj, da bodo fige pozneje bolj sladke, zakaj je voda pri tej sadni vrsti hkrati pomoč in nevarnost, kdaj ne smemo pretiravati z gnojenjem ter katere znake na plodovih in listih je pametno spremljati.
Sladke fige se začnejo pri zdravih listih
Pri figi so listi tovarna sladkorja. Več zdravih, osvetljenih in dobro delujočih listov ima drevo, več energije lahko preusmeri v plodove. Zato je prva naloga v tem obdobju opazovanje krošnje. Listi morajo biti čvrsti, zeleni in brez večjih poškodb. Posamezne luknjice, rahle poškodbe od žuželk ali kak posušen rob običajno niso razlog za paniko. Težava nastane, če se listi množično zvijajo, rumenijo, odpadajo ali so prekriti z lepljivo prevleko.
Figa ljubi sonce, vendar ne mara stalnega stresa. Plodovi bodo sladkejši, če ima drevo dovolj svetlobe, zračno krošnjo in liste, ki niso ves čas v vlagi. Pregosta krošnja zadržuje vlago, spodbuja bolezni in zmanjšuje osvetlitev notranjih plodov. Pri mlajših drevesih zato ni treba pretiravati z rezjo, koristno pa je odstraniti očitno suhe, poškodovane ali navznoter rastoče poganjke.
Ne odstranjujte preveč listov
Napaka, ki jo nekateri naredijo pri figah, je premočno odstranjevanje listov okoli plodov. Pri paradižniku je razmišljanje pogosto drugačno, pri figi pa listi neposredno pomagajo hraniti plodove. Plod naj ima svetlobo, vendar drevesa ne smemo ogoliti. Sladkost nastane v listih, zato je zdrava listna masa ena najpomembnejših stvari, ki jih moramo ohraniti.
Voda je ključna, vendar preveč vode pomeni manj okusa
Mlade fige potrebujejo enakomerno oskrbo z vodo, še posebej, če rastejo v lahkih, kamnitih ali peščenih tleh. Suša lahko povzroči zastoj v rasti, odpadanje plodov in manjše sadeže. Po drugi strani pa preveč vode, zlasti v času zorenja, pogosto pomeni bolj vodene in manj sladke plodove. Figa najbolje pokaže okus, kadar ima v fazi razvoja dovolj vlage, pred polno zrelostjo pa ni razvajena z nenehnim zalivanjem.
Zdaj, dokler so plodovi še zeleni in rastejo, je smiselno skrbeti za zmerno, globinsko zalivanje. Bolje je zaliti redkeje in temeljito kot vsak dan po malo. Površinsko zalivanje razvaja korenine tik pod površjem, kjer se zemlja najhitreje izsuši. Globinsko zalivanje pa spodbuja korenine, da iščejo vodo nižje, kar figi dolgoročno bolj ustreza.
Zastirka pomaga, a naj se ne dotika debla
Če imate okrog fige golo zemljo, ji lahko zelo koristi zastirka. Suha trava, slama, listje, miskantus ali drobnejši lesni material pomagajo zadrževati vlago in preprečujejo pregrevanje tal. Pomembno pa je, da zastirka ni naložena neposredno ob deblo. Okrog debla pustite nekaj centimetrov zraka, saj stalna vlaga ob skorji poveča tveganje za težave.
>>> Fige doma: Štirje razlogi, zakaj drevesa ne smete saditi preblizu hiše
Gnojenje: manj dušika, več ravnovesja
Za sladke fige ni dobro, da drevo pretirano poganja v listje. Preveč dušika pomeni bujno rast, velike mehke liste in manjšo osredotočenost na plodove. Če figa raste močno in ima temno zelene liste, dodatno dušično gnojenje zdaj praviloma ni potrebno. Previdni bodite z gnojili za trato, svežim hlevskim gnojem ali močnimi tekočimi gnojili, ki spodbujajo predvsem zeleno maso.
Za razvoj kakovostnih plodov sta pomembna uravnotežena prehrana in dovolj kalija. Kalij pomaga pri prenosu sladkorjev, čvrstosti tkiv in dozorevanju. V domačem sadovnjaku je najbolj varna pot zrel kompost, dodan v zmerni količini, ali namensko sadjarsko gnojilo z manj dušika in več kalija. Pri figi je bolje narediti manj kot preveč.
Pepel uporabljajte zelo previdno
Lesni pepel vsebuje kalij, zato se pogosto omenja pri sadnem drevju. Pri figi ga lahko uporabimo zelo zmerno, vendar le, če tla niso že bazična. Pretiravanje s pepelom lahko poruši razmerje hranil in dolgoročno poslabša dostopnost nekaterih elementov. Ena majhna pest okoli odraslega drevesa je nekaj povsem drugega kot redno posipanje večjih količin.
Redčenje plodov pri figi ni vedno potrebno
Figa sama pogosto uravnava obremenitev. Del plodov lahko odpade, še posebej pri mlajših drevesih, po sušnem stresu, po nenadni spremembi vremena ali če drevo nima dovolj razvitega koreninskega sistema. Manjše odpadanje ni nujno težava. Če pa se plodovi množično sušijo ali odpadajo, je treba preveriti zalivanje, tla, poškodbe korenin in splošno kondicijo drevesa.
Pri zelo mladi figi, ki ima še malo vej, ni dobro vztrajati pri prevelikem pridelku. Drevo mora najprej zgraditi močan koreninski sistem in ogrodje. Nekaj plodov je lepo pustiti, toda če je rastlina majhna in preobremenjena, bodo sadeži pogosto manjši, manj sladki ali pa jih bo rastlina sama odvrgla.
Na kaj bodite pozorni pri plodovih?
Zeleni plodovi morajo biti čvrsti, enakomerno razviti in brez vdrtin. Manjše pikice, rahle praske ali površinske poškodbe niso nujno nevarne. Pozorni pa bodite na plodove, ki se nenadoma zmehčajo, potemnijo, gnijejo ali dobijo mokre lise. Takšne odstranite, saj lahko privabljajo ose, muhe in druge škodljivce.
Pri zorenju bodo fige začele spreminjati barvo, se mehčati in rahlo povešati. Najslajše so takrat, ko so na otip mehke, vrat ploda nekoliko popusti, na kožici pa se lahko pokažejo drobne razpoke. Prezgodaj obrana figa ne bo razvila enake sladkosti kot tista, ki je dozorela na drevesu. To je ena glavnih razlik med figo in številnimi drugimi sadeži.
Ose in mravlje se pojavijo, ko se začne sladkor
Proti koncu zorenja bodo sladki plodovi privabljali ose, mravlje in ptice. To je znak, da se sladkor kopiči. Težave zmanjšamo z rednim pobiranjem zrelih plodov, odstranjevanjem poškodovanih sadežev in po potrebi z zaščitno mrežo. Gnijočih fig ne puščamo pod drevesom, ker hitro postanejo vaba za škodljivce.
Najpomembnejše pravilo: fige ne silite
Figa je sredozemsko drevo, ki najboljše plodove naredi takrat, ko ima sonce, odcedna tla, dovolj prostora in zmerno skrb. Pretirano zalivanje, močno gnojenje, prehitra rez in stalno poseganje v krošnjo pogosto naredijo več škode kot koristi. Pri figi velja opazovati, ne hiteti.
Če so prvi plodovi že na drevesu, je zdaj najbolj pomembno, da ohranite zdrave liste, skrbite za enakomerno vlago, ne pretiravate z dušikom in pustite drevesu dovolj sonca. Sladkost bo prišla pozneje, vendar se njeni temelji postavljajo že zdaj. Dobra figa ne nastane zadnji teden pred obiranjem, ampak skozi mirno, uravnoteženo rast od prvega zelenega ploda do mehke, aromatične zrelosti.
