Odpadlega listja pod sadnim drevjem ni treba vedno odstraniti. Če je zdravo, lahko ostane na tleh, kjer se postopoma razgradi in izboljšuje kakovost zemlje. Drugače pa je z listjem, ki je okuženo z boleznimi. Takšno je priporočljivo odstraniti, saj lahko povzročitelji bolezni v njem prezimijo in spomladi ponovno okužijo drevesa.
November je čas, ko pod jablanami, hruškami, češnjami in drugim sadnim drevjem nastanejo debele plasti odpadlega listja. Marsikdo ga vsako jesen skrbno pograbi, drugi ga pustijo na tleh. Najboljša rešitev je odvisna predvsem od zdravstvenega stanja dreves in količine listja.
Kdaj je listje koristno in ga lahko pustimo?
Zdravo odpadlo listje je del naravnega kroženja hranil. Med razgradnjo se organske snovi postopoma vračajo v zemljo, izboljšujejo njeno strukturo in ustvarjajo ugodne pogoje za številne talne organizme.
Tanjša plast listja pomaga tudi pri zadrževanju vlage in varovanju površine tal pred hitrimi temperaturnimi spremembami.
Če imate pod sadnim drevjem travo, lahko suho listje zdrobite s kosilnico. Manjši koščki se bodo hitreje razgradili, obenem pa ne bodo tako močno prekrivali travne ruše.
Debele plasti mokrega listja, ki popolnoma prekrijejo travo, pa je bolje razredčiti ali odstraniti. Zaradi pomanjkanja svetlobe in zraka lahko trava pod njimi oslabi.
Listja prav tako ne kopičite neposredno ob deblu. Okoli koreninskega vratu pustite nekaj prostora, saj dolgotrajno zadrževanje vlage ob lubju ni zaželeno.
Pri jablanah in hruškah je potrebna posebna previdnost
Če so se na listih jablan med letom pojavljale temne, olivno zelene ali rjavkaste lise, je lahko vzrok jablanov škrlup.
Gre za glivično bolezen, ki prizadene liste in plodove. Povzročitelj lahko prezimi na odpadlem listju, spomladi pa se iz njega sproščajo trosi, ki okužijo nove liste.
Podobno velja za hrušev škrlup. Prav zato Kmetijski inštitut Slovenije med preventivnimi ukrepi priporoča jesensko odstranjevanje odpadlega listja, kadar je prisoten škrlup.
S tem zmanjšamo količino povzročitelja bolezni, ki lahko prezimi v sadovnjaku. Ukrep sicer ne zagotavlja, da drevo prihodnje leto ne bo zbolelo, vendar lahko zmanjša tveganje za nove okužbe.
Namesto odstranjevanja je mogoče listje tudi drobno zmleti s kosilnico in pospešiti njegovo razgradnjo. Ta pristop je posebej uporaben v večjih sadovnjakih, kjer bi bilo zbiranje vsega listja zamudno.
Če pa je bilo drevo močno okuženo, je za domačega vrtičkarja praviloma najpreprosteje, da obolelo listje pograbi in odstrani v skladu z lokalnimi navodili za ravnanje z zelenim odpadom.
Kaj pa odpadli plodovi pod drevesi?
Pri jesenskem čiščenju sadovnjaka ne smemo pozabiti na gnila jabolka, hruške in drugo sadje, ki je ostalo na tleh.
Posebej pomembno je odstranjevanje plesnivih, gnilih in posušenih plodov, ki so lahko vir povzročiteljev bolezni.
Pozorni bodite tudi na tako imenovane mumificirane plodove, ki ostanejo viseti na vejah. V njih lahko prezimijo povzročitelji sadne gnilobe, zato jih je priporočljivo odstraniti.
Zdravo odpadlo sadje lahko uporabimo za kompostiranje, če je primerno za takšno predelavo. Močno okuženih in gnilih plodov pa ne dodajamo na običajen domači kompost, če ne moremo zagotoviti ustreznih pogojev razgradnje.
Ali lahko listje uporabimo za zastirko?
Zdravo listje lahko uporabimo tudi kot naravno zastirko okoli sadnega drevja ali na zelenjavnih gredicah.
Če ga pred uporabo nekoliko zdrobimo, se bo hitreje razgradilo in manj verjetno ustvarilo gosto, zbito plast.
Pod mladimi sadnimi drevesi lahko zastirka pomaga omejevati rast plevela in zadrževati vlago v tleh. Vendar je ne smemo nasuti tik ob deblo, saj lahko stalna vlaga poveča nevarnost poškodb lubja.
Pri mladih drevesih bodite pozorni tudi na voluharje in druge glodavce, ki lahko v gostem rastju oziroma zastirki najdejo zavetje in poškodujejo korenine ali lubje.
Za domače sadovnjake je zato najbolj smiselna srednja pot. Zdravo listje lahko deloma pustimo na tleh ali ga zdrobimo, listje z znaki bolezni pa odstranimo.
Če se je letos na jablani ali hruški pojavljal škrlup, je prav november primeren čas, da zmanjšamo možnost ponovnih okužb v prihodnji sezoni. Z nekaj jesenskega dela lahko tako poskrbimo za bolj zdravo sadno drevje, ne da bi morali pod njim odstraniti prav vsak list.
