Vremenske karte za Slovenijo kažejo jasno sliko: od ponedeljka, 23. junija, dalje nas čaka prvi pravi vročinski val letošnjega poletja. Temperature bodo dan za dnem rasle in po nekaterih regijah presegle 35 °C, kar pomeni, da se začenja obdobje, ki ga ne gre podcenjevati – ne na prostem, ne v mestih, ne v naravi.
Naslednji teden bo zaznamovala vročina
Agencija za okolje (ARSO) v svojih napovedih že opozarja na vztrajen visok pritisk, stabilno sončno vreme brez oblakov in noči, ki bodo zaradi višjih temperatur vse manj prinašale olajšanje. Slovenija bo od ponedeljka naprej pod vplivom vročega afriškega zraka, ki se bo iznad južne Italije razširil proti Balkanu in osrednji Evropi.
Jasno nebo, suha tla in temperature daleč čez 30 stopinj
V sredo in četrtek bo najhuje
Po soboti, ko bo še nekaj več oblakov in zmerne temperature (med 24 in 27 °C), se bo ozračje hitro ogrelo. V ponedeljek bodo termometri pokazali med 28 in 32 °C. A to bo le uvod. V torek, 24. junija, bo v osrednji in jugovzhodni Sloveniji že 34 °C, v sredo in četrtek pa bodo v več delih države izmerili med 35 in 36 °C.
Najbolj vroče bo na jugozahodu in v nižinah vzhodne Slovenije, kjer so dnevne najvišje vrednosti skoraj vsak dan med 32 in 35 °C. Nočne temperature se bodo ponekod le s težavo spustile pod 20 stopinj, kar pomeni t. i. tropske noči – pojav, ki obremenjuje predvsem starejše, otroke in bolnike s kroničnimi težavami.
Sonca bo preveč, dežja nič
Do petka, 27. junija, v nobeni regiji ni videti verjetnosti za padavine ali ohladitev. Celoten teden bo sončen, z minimalno oblačnostjo in brez vetra. Tla se bodo postopno segrela in sušila, kar povečuje tudi nevarnost za požare v naravi, še posebej v Primorju.
Kje bo najbolj vroče in kdo naj bo posebej pozoren
Najvišje vrednosti na jugovzhodu in v osrednji Sloveniji
V občinah kot so Brežice, Krško, Novo mesto, Črnomelj in okolica Ljubljane se bodo temperature gibale na zgornji meji junijskih ekstremov. V osrednji Sloveniji je za sredo in četrtek napovedanih 35-36 °C, ob nižinski legi in urbanem okolju pa lahko zaradi asfalta in betona dejanska izpostavljenost doseže še višje vrednosti.
Vročinski stres je realna nevarnost
Zaradi dolgega niza vročih dni se telo vse težje hladi. Posebej ranljive skupine so starejši, bolniki z obtočilnimi boleznimi, diabetiki in majhni otroci. Vročinski udar, izsušenost, izčrpanost in sončne opekline so v takšnih razmerah pogosti.
Vsak, ki dela na prostem, naj omeji fizični napor na zgodnje dopoldne. Ob 11. uri se začne nevarno obdobje, ki lahko traja vse do 18. ure.
Kaj storiti, da vročina ne zmoti vsakdana
Pijte več, kot menite, da je potrebno
Ob visokih temperaturah že rahla dehidracija vpliva na koncentracijo, počutje in krvni tlak. Vsak odrasel naj zaužije najmanj dva litra tekočine dnevno, še posebej, če se giblje zunaj. Najboljša izbira je voda, lahko tudi nesladkani čaji ali napitki z elektroliti.
Prezračite stanovanje le zjutraj in pozno zvečer
Stanovanja in hiše čez dan ohranite zaprte. Okna naj bodo zastrta, rolete spuščene. Zračite le zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se temperatura spusti. Uporaba ventilatorja ali klimatske naprave naj bo zmerna. Če je mogoče, klimatiziran prostor čez dan naj ne presega 25 °C.
Izogibajte se soncu med 11. in 17. uro
V tem pasu dneva se ultravijolično sevanje poveča do maksimuma. Če morate ven, nosite svetla, zračna oblačila, pokrivalo in očala s UV zaščito. Kožo zaščitite z ustreznim faktorjem, tudi če greste le za 15 minut.
Vročina bo imela vpliv tudi na okolje
Zemlja se bo začela sušiti
Kmetje opozarjajo na pomanjkanje padavin, ki bi zemljo pripravile na poletno obdelavo. Vročinski val bo prizadel predvsem zelenjavne pridelke, mladike sadnega drevja in sadike v odprtih gredah. Namakanje bo potrebno vsak večer, najbolje neposredno ob korenine.
Požarna ogroženost bo vse večja
Na Primorskem in v zaledju Dalmacije je nevarnost požarov v naravi v tem tednu visoka. Turisti in domačini naj ne kurijo, ne odmetavajo cigaret in naj ne uporabljajo odprtega ognja v naravi.
