Na Statističnem uradu Republike Slovenije so zapisali nekaj več zanimivosti o letošnjem pustu, enem najbolj veselih in pisanih obdobij v letu, ki jih praznujemo z maskami, kostumi, šemami in tradicionalnimi običaji. Ta čas predstavlja prehod med zimo in pomladjo ter je v Sloveniji globoko zakoreninjen v kulturni dediščini. Pustni čas spremljajo številni dogodki, povorke in veseljačenja, ki pritegnejo tako domačine kot turiste.
Pust 2025
Lani smo uvozili za 12,2 milijona evrov izdelkov za razvedrilo
Gospodarski vidik pusta je prav tako zanimiv. Lani smo po začasnih podatkih v Slovenijo uvozili za 12,2 milijona evrov prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov za razvedrilo, izvozili pa smo jih za nekaj več kot 4,2 milijona. Glavna trgovinska partnerica za tovrstne izdelke je bila Italija, ki je predstavljala 29 % celotnega uvoza in 26 % celotnega izvoza teh izdelkov. To kaže, da je pust v Sloveniji pomemben ne le s kulturnega, temveč tudi z gospodarskega vidika.
V kurente nekoč našemljeni le neporočeni fantje
Eden najbolj prepoznavnih pustnih likov v Sloveniji so kurenti, ki so značilni za območje Ptuja in okolice. Po ljudskem izročilu imajo nalogo odganjati zimo in privabljati pomlad. Kurentov skok in povorke so med najbolj obiskanimi pustnimi dogodki v Sloveniji, njihova tradicionalna oprava pa vključuje kožuh, zvonce in značilno masko z rogovi. Zanimivo je, da so bili v preteklosti v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. V Sloveniji je bilo lani med prebivalci v starostni skupini 15–34 let 210.122 moških, kar je predstavljalo 23 % vseh moških, starih 15 let ali več.
Krofi? “Razmeroma poceni sladica”
Pust pa ni le čas mask in šem, temveč tudi obdobje kulinaričnih užitkov. Ena najbolj priljubljenih pustnih sladic so krofi, ki jih v tem času pripravijo v številnih gospodinjstvih in pekarnah. Koliko bi nas stalo, če bi sestavine kupili v trgovini in se priprave lotili kar doma? Po lanskih cenah bi za kilogram džema odšteli povprečno 7,71 EUR, za 10 jajc 2,38 EUR, za liter jedilnega olja 1,55 EUR, za kilogram belega sladkorja 1,45 EUR, za liter polnomastnega mleka 1,12 EUR in za kilogram pšenične moke 0,87 EUR. To pomeni, da so krofi sicer razmeroma poceni sladica, a so zaradi njihove kalorične vrednosti marsikomu tudi pregreha.
Visoka stopnja samooskrbe z mesom
Po pustnem torku sledi pepelnična sreda, ki označuje začetek 40-dnevnega posta pred veliko nočjo. Ta čas mnogi izkoristijo za omejitev pri uživanju hrane, zlasti mesa. Po podatkih iz leta 2022 je povprečno slovensko gospodinjstvo za sveže, ohlajeno ali zamrznjeno meso porabilo 681,58 EUR. Cene mesa so bile januarja letos v povprečju za 1,7 % višje kot leto prej. Kljub temu je stopnja samooskrbe z mesom v Sloveniji visoka, saj je predlani dosegla 83 %. Post je za nekatere tudi priložnost za zdrav način prehranjevanja, saj vključuje večjo porabo zelenjave, rib in stročnic.
345 oseb se je pisalo Pust, 310 Kurent
Pust se v Sloveniji odraža tudi v imenih prebivalcev. Na začetku lanskega leta se je 345 oseb pisalo Pust, 310 Kurent, 35 Krof in 9 Šema. To kaže, da je pustna tradicija močno prisotna v slovenskem narodnem značaju, saj so ta imena našla pot tudi v osebna imena in priimke.
Pustne navade po Sloveniji
Pustne navade so raznolike po vsej državi. Poleg ptujskih kurentov so znani tudi cerkljanski laufarji, ki nosijo posebne lesene maske, t. i. larfe. V Drežnici pri Kobaridu ohranjajo tradicijo pustnih šem, kjer udeleženci v značilnih opravah obiskujejo hiše in zbirajo dobrote. V Ljubljani in drugih mestih potekajo velike pustne povorke, ki privabijo številne obiskovalce in turistične skupine.
Poleg tradicionalnih likov in običajev se pust vsako leto razvija in prilagaja sodobnim trendom. Tako se na pustnih zabavah in povorkah vedno pogosteje pojavljajo kostumi, ki odražajo aktualne družbene fenomene, filmske junake ali znane osebnosti. Tudi otroci radi sodelujejo pri pustu in se preoblečejo v pravljične junake, superjunake ali živali.
Pust je čas veselja, zabave, kulinaričnih dobrot in starih običajev, ki jih Slovenci še vedno radi ohranjamo. Poleg tega ima tudi gospodarski vpliv, saj spodbuja prodajo mask, kostumov, sladkarij in drugih izdelkov, povezanih s praznovanjem.
