Na prvi pogled se zdi, da marelice zorijo lepo. Drevo je polno listja, plodovi rumenijo, sonce dela svoje. Potem pa v kotu opazite majhno, zelenorjavo žuželko, ki mirno sedi na še nezrelem sadežu. In nato še eno. In še deset. Gre za smrdljivce – škodljivce, ki se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljajo tudi v domačih sadovnjakih.
Tiho zavzamejo sadovnjak in poškodujejo še nezrele plodove
Te žuželke ne uničijo le videza plodov, temveč povzročijo tudi spremembe v okusu, zaviralno delujejo na zorenje in celo mehansko poškodujejo tkivo sadeža. Ukrepanje mora biti premišljeno, hitro in po možnosti ekološko.
Kdo so pravzaprav smrdljivci?
Značilnosti, po katerih jih prepoznamo
Smrdljivci, znanstveno imenovani Pentatomidae, so skupina ščitastih stenic, ki imajo prepoznavno ovalno telo in izrazito obrambno obnašanje – ob nevarnosti izločajo neprijeten vonj. Najpogosteje se na marelicah pojavlja t. i. marmorirani smrdljivec (Halyomorpha halys), ki prihaja iz Azije in se je v Evropi razširil šele pred nekaj desetletji.
Odrasli osebki merijo približno 1,5 cm, imajo sivorjavo barvo z marmoriranim vzorcem in širok hrbtni ščit. Premikajo se počasi, a letijo odločno. Njihova posebnost je v tem, da se lahko v izredno kratkem času namnožijo in napadejo več rastlin hkrati.
Zakaj so težava za sadje?
Smrdljivci sesajo rastlinske sokove z dolgim rilčkom. Na marelicah to pomeni vbod v kožico in črpanje vsebine celic. Posledice so drobne deformacije, rumene lise, zadebeljena povrhnjica, celo prezgodnje zorenje ali razpad tkiva.
Največjo škodo povzročijo na že oblikovanih plodovih, saj jih deformirajo in s tem zmanjšajo tržno vrednost. V domačih vrtovih pa preprosto pokvarijo izkušnjo – ne estetsko, ne okusno.
Kdaj so najbolj aktivni?
Poletje je njihov čas
Smrdljivci se pojavijo zgodaj poleti in ostanejo prisotni vse do jeseni. Največja populacijska eksplozija se običajno zgodi junija in julija, ko se izlegajo nove generacije. Letijo z drevesa na drevo in hitro kolonizirajo okolico, če nimajo naravnih sovražnikov ali če so razmere ugodne (toplo in vlažno vreme).
Zato je ključno, da jih pravočasno opazimo in ukrepamo že ob prvih znakih prisotnosti.
Preventivni ukrepi, ki pomagajo
Čistoča okrog sadnega drevja
Zelo pomembno je, da je pod drevesi redno očiščena trava, odpadlo listje in zgnili plodovi. Ti ostanki privabljajo odrasle osebke, ki se v njih skrivajo ali jih uporabljajo za razmnoževanje.
Priporočljivo je tudi obrezovanje dreves za boljšo zračnost in več svetlobe, saj smrdljivci iščejo senčna, gosta mesta, kjer lahko brez motenj posedajo in sesajo plodove.
Ograje iz insektne mreže
Če imate eno ali dve marelici, jih lahko v najbolj kritičnem obdobju zaščitite z mrežo proti žuželkam. Mreža naj bo napeta in brez odprtin. Takšen fizični ukrep sicer ni praktičen za večje nasade, a v domačem vrtu učinkovito zmanjšuje možnost napada.
Mrežo je treba namestiti še preden plodovi začnejo rumeneti, saj smrdljivci sledijo aromi dozorevanja.
Naravne rešitve in pasti
Feromonske vabe in mehanski lov
Na voljo so komercialne pasti s feromonskimi vabami, ki privabijo smrdljivce v zabojčke, iz katerih ne morejo uiti. Takšne pasti se namestijo ob robu sadovnjaka, idealno v smeri, iz katere običajno priletijo škodljivci.
Domača različica je lahko plastična posoda z jabolčnim kisom in nekaj kapljicami tekočega mila. Postavimo jo na sonce pod drevo. Vonj privabi žuželke, milnica pa jim prepreči izhod.
Naravni sovražniki
Spodbujanje prisotnosti ptic (ščinkavci, sinice), koristnih žuželk (tretarji, ose) in celo pajkov lahko dolgoročno zmanjša število smrdljivcev. Pomaga tudi zasaditev zelišč, kot so bazilika, meta in ognjič v bližini marelice, saj smrdljivcem vonj teh rastlin ni prijeten.
Kaj pa raztopine in škropljenje?
Naravni pripravki, ki jih lahko uporabite
Nekaj najbolj učinkovitih pripravkov vključuje:
- Česnova raztopina: Zavremo 2 litra vode z 2 glavicama strtega česna, ohladimo in poškropimo po listih in plodovih.
- Raztopina iz rabarbarinih listov: Vsebuje oksalno kislino, ki moti žuželke.
- Mešanica vode in milnice: Eno jedilno žlico tekočega naravnega mila zmešamo z litrom vode in poškropimo rastline.
Pozor: pri vseh naravnih pripravkih je priporočljivo najprej preizkusiti na manjšem delu drevesa in škropiti ob oblačnem dnevu ali zvečer, da ne pride do ožigov na listih.
Biološki insekticidi
Na voljo so tudi sredstva na osnovi naravnega piretrina ali pripravki z dodanim neem oljem. Gre za biološke rešitve, ki delujejo predvsem na ličinke in mlade osebke. Ob redni uporabi pomagajo zmanjševati populacijo, vendar ne delujejo takoj.
Pomembno je slediti navodilom in škropiti ob pravem času, saj je uspeh odvisen tudi od vremenskih razmer.
Kaj storiti s prizadetimi plodovi?
Je še užitno?
Če opazite posamezne vbode ali rahlo udrtino na plodu, marelica najverjetneje ni nevarna za uživanje. Lahko pa ima spremenjen okus ali teksturo. Prizadeti del odstranite in uporabite preostanek v kompotih, marmeladah ali kuhani obliki.
Plodov, ki so začeli gniti ali so močno poškodovani, raje ne uživajte in jih odstranite daleč od drevesa. Tako preprečite širjenje glivic in privabljanje še več žuželk.
Pripravljenost je ključ do zdravega sadeža
Smrdljivci niso nova nadloga, so pa v zadnjih letih zaradi milih zim in povečane mobilnosti postali stalni obiskovalci slovenskih vrtov. Najraje se naselijo tam, kjer ni rednega nadzora, a tudi v urejenih sadovnjakih jih je težko povsem izkoreniniti.
Najboljši pristop je kombinacija ukrepov. Od odstranjevanja odpadkov, nameščanja pasti, uporabe blagih naravnih sredstev, do spodbujanja naravnega ravnovesja v vrtu. Tako ustvarimo okolje, v katerem smrdljivci ne bodo imeli odločilne prednosti.
Čeprav ena ali dve poškodovani marelici ne pomenita katastrofe, lahko neukrepanje vodi do izgube večine pridelka. V naravi ni bližnjic, a obstajajo poti, ki vodijo do rezultata – brez kemije in z nekaj opazovanja, potrpežljivosti in ukrepanja ob pravem času.
